E-novice

Novica

100 knjig v zbirki Bralec – številko 100 smo prihranili za slovenski roman – roman Romana Rozine o romanu

14.09.2016

Kar se nam je pred osmimi leti, ko smo v zbirki Bralec predstavili prvo knjigo, zdelo tako rekoč nepredstavljivo in neskončno oddaljeno, se je uresničilo v 20. letu naše založbe. Pred izidom je 100. knjiga v zbirki, in prav nobeno presenečenje ne bi smelo biti, da smo to številko prihranili za knjigo slovenskega pisatelja. Roman Zločin in ljubezen, ki ga je napisal Roman Rozina, izide v petek, 23. septembra. Tega dne vas bomo povabili k branju in kupovanju knjig ter praznovanju 20. rojstnega dne založbe Modrijan.

 
Zločin in ljubezen je roman o nastajanju romana Zločin in ljubezen.
Podjetna Petra kupi propadlo založbo, da bi knjigo z družbenega roba prestavila v središče zanimanja, ji vrnila bralce in visoke naklade, od podpor odvisno založništvo spremenila v cvetoč posel. Na prvi pogled nemogoč podvig začne uresničevati s pomočjo poslušnega pomočnika Petra, priljubljenega pisca kriminalk Aleša Seliškarja, avtorice popularnih ljubezenskih zgodb Maje Meden in upokojenega literarnega urednika. Njihovo pripovedovanje, razmišljanja in nasprotujoča si človeška izhodišča – živahen, sedanjosti zavezani hedonist Aleš, osamljena, otopela in v strahove zapredena Maja ter romantični častilec knjig, kot so bile nekdaj – počasi sestavljajo nenavadno zgodbo Zločina in ljubezni.
 

100× o zbirki Bralec

1 ■ Zbirka Bralec je dobila ime po romanu nemškega pisatelja Bernharda Schlinka, ki je prvič izšel pri Cankarjevi založbi leta 2001.

2 ■ V zbirki izhajajo sodobna prozna dela tujih in domačih avtorjev. 14 izmed 100 knjig je napisanih v slovenščini, preostale so prevodi.

3 ■ Prva knjiga v zbirki je izšla aprila 2008. To je bil roman 25. ura ameriškega pisatelja Davida Benioffa. Prevedla ga je Lili Potpara.

4 ■ Največ knjig je v zbirki izšlo leta 2010 (19) in najmanj leta 2013 (5).

5 ■ V zbirki smo objavili dela 34 avtoric (zbirko Soba v Hotelu Finbar je sestavilo sedem pisateljic) in 60 avtorjev.

6 ■ V zbirki je izšlo 92 romanov in osem zbirk kratkih zgodb; samo v zadnjih treh letih smo objavili šest zbirk, dve sta napisali slovenski pisateljici.

7 ■ Knjige v zbirki so prevedene iz 15 jezikov, največ iz angleščine (34). Ta delež se morda zdi (pre)visok, a le če zanemarimo, da gre za dela pisateljev in pisateljic iz ZDA, Kanade, Avstralije, VB, Irske in Južnoafriške republike. Iz angleščine sta prevedena tudi romana Antifa cona in Tovarna koles slovensko-ameriške pisateljice Erice Johnson Debeljak ter deli pisateljic iz Palestine in Južne Koreje.

8 ■ Tuji avtorji in avtorice, ki smo jih vključili v zbirko, prihajajo iz 30 držav, največ jih je iz ZDA.

9 ■ Pisatelj Hisham (Hišam) Matar je libijski pisatelj, ki živi v Londonu. Roman V deželi mož je napisal v angleščini.

10 ■ Tahar Ben Jelloun (Domov) je maroški pisatelj, Yasmina Khadra (Bagdadske sirene) pa alžirski. Oba pišeta francosko in živita v Parizu.

11 ■ Roman Rezervno življenje slovensko-makedonske pisateljice Lidije Dimkovske je bil napisan v makedonščini; izšel je v Makedoniji leta 2012.

12 ■ Scrapbook in Semenj sta romana francosko pišočih Kanadčanov Nadine Bismuth in Daniela Poliquina. Sliši se komaj verjetno, a takih izidov je pri nas izjemno malo.

13 ■ V zbirki Bralec je dobro zastopana tudi južnoameriška književnost. Fernando Vallejo je Kolumbijec (zdaj je državljan Mehike), Juan de Recacoechea Bolivijec, Antonio Skármeta in Alejandro Zambra sta Čilenca, prihodnje leto pa prihaja v zbirko brazilska pisateljica.

14 ■ Samo po ena knjiga je prevedena iz portugalščine, makedonščine, ruščine in japonščine.

15 ■ V zbirki so izšli štirje norveški romani; Reber Carla Frodeja Tillerja je preveden iz jezika nynorsk, manjšega od obeh uradnih norveških jezikov.

več »

 
Ne spreglejte! Ob izidu 100. knjige v zbirki Bralec, v petek, 23. septembra, bomo na naši spletni strani in na FB objavili nagradno igro Bralec. Sodelujte in z malo sreče pri žrebu boste eden izmed desetih bralcev, ki jim bomo poslali »paket presenečenja Bralec«.
 
objavljeno v rubriki: Predstavljamo

Sorodne novice

na vrh strani

23.08.2018

Nova Modrijanova knjigarna – vabljeni na Poljansko 15 v Ljubljani! Na voljo vse knjige založbe Modrijan. »

Imamo novo prodajalno z Modrijanovimi knjigami po ugodnih cenah!

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

13.11.2017

Katharina Winkler, avtorica romana Modro okrasje, na Slovenskem knjižnem sejmu v soboto, 25. 11., na Pisateljskem odru »

Modro okrasje (Bralec 110) je prvenec avstrijske avtorice Katharine Winkler (roj. 1979). Zgodba je pretresljiva in neprizanesljiva kritika družinskega nasilja, kakršno je vse prepogosto ovito v neprediren oklep patriarhalnih, religijskih ali etničnih ›tradicionalnih‹ praks. Da se te dogajajo na številnih koncih sveta, nas iz razumljivih razlogov praviloma ne prizadeva pretirano: toda Winklerjeva približa tak družbeni eksces iz bližnjih civilizacijskih krogov in ga usidra naravnost v sredo Evrope. S tako učinkovitim kontrastom kričeče opozori na celoto medčloveških odnosov, ne le tistih, ki so nepredušno skriti v ›družinskem krogu‹, ampak tudi že vseh osnovnih med spoloma, med generacijami, med različnimi etničnimi, kulturnimi in religijskimi skupnostmi.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

21.08.2017

Sto let Cvetja v jeseni – praznični konec tedna na Visokem in v Poljanah nad Škofjo Loko »

Pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov opus obsega več kot 40 pripovednih del – črtice, novele, povesti in romane –, eno najbolj znanih pa tudi najbolj priljubljenih pa je Cvetje v jeseni. Povest je pod psevdonimom Emil Leon začela izhajati pred stotimi leti v Ljubljanskem zvonu, na vrhuncu Tavčarjeve pisateljske kariere. Dve leti zatem je izšla Visoška kronika.

Stoletnica Cvetja je odlična priložnost za poklon rojakov – Poljancev velikemu Poljancu. Konec tedna bo zato Poljanska dolina odeta v jesensko cvetje. V četrtek, 24. avgusta, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Poljane predstavitev nove izdaje Cvetja, ki je izšlo v sodelovanju s poljanskim KD dr. Ivan Tavčar, s pogovorom o knjigi in o poljanskem narečju; gostje si bodo ogledali filmski kolaž Cvetja in razstavo v knjigi objavljenih ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V petek, 25. avgusta, bo vse od 17. ure naprej živahno na Visokem: sejmu domačih dobrot bosta sledili kratka predstavitev knjige in otvoritev spominske knjižnice v Tavčarjevem dvorcu, ob 21. uri pa se bo začel muzikal Cvetje v jeseni.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

18.01.2017

Leta 2016 so v tujini izšli prevodi del Andreja E. Skubica, Boruta Goloba, Lidije Dimkovske, Draga Jančarja in Mirane Likar »

Pisatelja Andreja E. Skubica (na fotografiji) od leta 2005, ko je bilo v češčino prevedeno njegovo prvo delo, roman Fužinski bluz, vse bolje poznajo tudi v tujini. Njegove knjige najdemo še v angleškem, nemškem, ruskem, srbskem in hrvaškem jeziku. Hrvaški prevod je tudi zadnji izmed Skubičevih del, objavljenih v tujini, in njegovo tretje delo, objavljeno na Hrvaškem. Po romanih Popkorn in Koliko si moja? je namreč lani pri zagrebški založbi Alfa izšel še prevod s kresnikom nagrajenega romana Samo pridi domov (Samo dođi doma; prevedel Božidar Brezinščak Bagola). Skubic je reden gost hrvaških književnih sejmov in festivalov, kot so puljski knjižni sejem Sa(n)jam knjige u Istri – konec leta ga kljub svežemu prevodu v hrvaščino ni bilo med predstavniki slovenskih književnikov na dogodku »Ljubljana bere« – osrednji knjižni sejem Interliber in Festival svetovne književnosti, torej je že dober znanec hrvaških bralcev in kritikov, ki ga štejejo med vodilne sodobne slovenske pisatelje.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo

12.08.2016

Spremljevalni dogodek Vilenice »Med matematiko in literaturo« – Bogdan Suceavă in Karin Cvetko Vah »

Romunski pisatelj Bogdan Suceavă se pri svojem literarnem delu napaja iz ljudskega izročila pa tudi družinskih legend. Te so osrednje mesto dobile v zgodbi Miruna, povest (2007), v kateri se pripovedovalec Trajan potopi v čas iz otroštva, ki ga je preživljal v odročnem romunskem kraju pri starih starših ob dedkovem pripovedovanju zgodb. Pripovedi o življenju Trajanovih prednikov in davnih časih, polne pravljičnih elementov, se osamosvojijo in ustvarijo samosvoj, vzporedni mitološki svet.
Suceavă se je pred dobrim desetletjem iz Romunije preselil v Ameriko, kjer na kalifornijski državni univerzi predava matematiko in s področja matematike objavlja tudi strokovne razprave. Na prvi pogled se lahko zdi nenavadno, da matematik, ki bi mu pripisali eksakten, logičen in stvaren odnos do sveta, vzporedno vstopa v svetove nadnaravnega, nestvarnega, fiktivnega. A vse kaže, da je kontrapunkt le navidezen, ne nazadnje je denimo pisatelj Alan Lightman, avtor Einsteinovih sanj in gospoda b, profesor fizike, da o matematiku Lewisu Carrollu, avtorju Alice in enem od začetnikov poezije nonsensa, niti ne govorimo.

objavljeno v rubriki: Predstavljamo