E-novice

Novica

V zbirki Nostalgija je izšel roman Beg hrvaškega pisatelja Milutina Cihlarja - Nehajeva

02.02.2016

Na prvi pogled se zdi, da je Đuro Andrejašević iz romana Beg hrvaškega romanopisca Milutina Cihlarja - Nehajeva (1880–1931) hrvaški Martin Kačur: idealističen učitelj, talentiran, izobražen mlad človek, ki je spričo svoje občutljivosti in nezmožnosti, da bi se prilagodil duhamorni povprečnosti ter brezobzirnemu egoizmu okolja, v katerem živi, neogibno obsojen na propad. Le da je Senj Nehajeva, to mesto na stičišču intenzivnih primorskih barv in neusmiljene burje, vendarle bolj urban od blatnodolske realnosti: Zagreb ni daleč in o Dunaju, njegovih kavarnah, gledališčih, časopisih in krojačih je mogoče vsaj sanjati.
Kljub temu pa so Đurovi someščani prav neznosno zaplankani, grabežljivi in škodoželjni, z zaročenko v Zagrebu si zaradi nesporazumov z njenimi purgerskimi starši ne sme niti dopisovati, čedalje večja revščina pa mu brani, da bi vsaj za hip pobegnil drugam: kaj na Dunaj, niti do matere na Reki ne more. Klerikalno okolje in otopelo učiteljstvo, ki je svoje ideale že zdavnaj prodalo v zameno za možnost skromnega dodatnega zaslužka, mu branita, da bi uresničil svoj pedagoški eros in v družbi mladih študentov skozi umetnost dal duška svojim liberalnim pogledom na svet. Ker ne more bežati drugam, Đuro beži v pijačo. Seveda se njegova eksistenčna stiska in revščina zaradi tega še poglabljata. Zaročenka ga zapusti in vzame drugega. Državni izpit, ki ga mora opraviti, če želi obdržati službo, ostane neopravljen. Književna dela, o katerih je sanjaril, ostanejo nenapisana. Vse, kar vrže na papir, je slabo. Nazadnje Đuro pobegne v smrt: na poti iz beznice, edine, kjer mu na kredo še dajo kak kozarec slabega vina, hote zabrede v morje, ki njegovemu edinemu prijatelju ne vrne niti trupla.
Goran Vojnović, pisec spremne besede k romanu, pravilno ugotavlja, da je Đuro dosti prezgodaj položil orožje in se predal samouničujoči pasivnosti; kaj je na zemljepisnih koordinatah naše nekdanje skupne države takega, da vsi naši književni junaki raje pijejo, tarnajo in propadajo, kot da bi se spopadli z življenjem, se sprašuje. Odgovor je težko najti. A gotovo svoj delež krivde nosi okolje z razmerami, v kakršnih živimo še danes – pravzaprav čedalje bolj. Ta ozkosrčnost pogledov in misli. To odklanjanje vsakršne drugačnosti. Ta škodoželjnost, ta obsedenost z materialnimi dobrinami in družbenimi konvencijami, ta zavist. To obče družbeno podcenjevanje intelektualnega dela, zaradi katerega se morajo ljudje, ki bi se v drugačnih okoliščinah lahko borili za boljši svet, nazadnje boriti za golo preživetje.

Milutin Cihlar - Nehajev je pisec, ki ga hrvaški gimnazijci prebirajo med pripravami na maturo. Nasprotno je v Sloveniji skoraj neznan. A prav zato, ker govori o zatohli družbi, v kateri se vsi intelektualni napori prej ko slej skrčijo na skrb za lastno korist in ugodje in s kakršno se soočamo še sto deset let po nastanku Bega, je prav, da tega pronicljivega pisca in odličnega stilista spoznamo tudi mi.
Roman je prevedla Maja Novak.

objavljeno v rubriki: Nostalgija

Sorodne novice

na vrh strani

18.07.2011

Nostalgični par, ki mu ni para – Durrell in Woolf hkrati v zbirki Nostalgija »

Nova Modrijanova zbirka Nostalgija je bogatejša za dva nova naslova – pravkar sta izšla Temni labirint in Flush. V nasprotju z nekaterimi starejšimi romani v zbirki tadva podpisujeta avtorja, ki ju slovenski bralci dobro poznajo – slavna in tudi pri nas priljubljena britanska književnika Lawrence Durrell in Virginia Woolf.
Več o vsebini romanov – prevedli sta ju Marjeta Gostinčar Cerar in Jana Unuk – preberite v predstavitvah, k nakupu in branju pa naj vas nagovorimo še s prvim odstavkom iz spremnih besed Sete Knop in Jane Unuk. Skratka: če boste želeli kupiti le enega od njiju, vas čaka težka odločitev.

objavljeno v rubriki: Nostalgija

08.06.2011

Nostalgija četrtič: Prepovedano kraljestvo Jana Jacoba Slauerhoffa »

Če bi še včeraj v slovenski prevodni literaturi odprli predal z napisom »nizozemska književnost«, bi bila vrzel mnogo večja, kot je danes, ob izidu romana Prepovedano kraljestvo, enega od dveh, ki ju je znameniti nizozemski pesnik in pisatelj Jan Jacob Slauerhoff (1898–1936; na sliki z ženo Darjo Collin leta 1934) objavil do svoje zgodnje smrti (tretji je izšel postumno). V nizozemski literarni zgodovini Slauerhoff zaseda pomembno mesto zlasti kot pesnik: izdal je kar deset pesniških zbirk.
Na Prepovedano kraljestvo (Het verboden rijk) nas je opozorila in ga tudi prevedla Martina Soldo, tudi poznavalka in velika občudovalka njegove poezije. Spremno besedo je napisala Mateja Seliškar Kenda.

objavljeno v rubriki: Nostalgija

16.05.2011

Tretja knjiga v zbirki Nostalgija – Shiralee D'Arcyja Nilanda »

Zbirka Nostalgija je bogatejša za novo knjigo: Shiralee avstralskega pisatelja D'Arcyja Nilanda. Starejši bralci bodo v njej prepoznali literarno predlogo za britanski film The Shiralee, ki ga je leta 1957 posnel Leslie Norman s Petrom Finchem v glavni vlogi (na sliki je detajl izvirnega plakata), še z večjim odmerkom nostalgije pa utegne knjiga navdati tiste, ki se spominjate istoimenske televizijske serije iz osemdesetih let, ki so jo posneli Avstralci in v kateri je blestel Brian Brown. Bržkone se spominjate tudi male nabrite Buster, dekletca s pšeničnima kitkama, ki ga je upodobila Rebecca Smart.
Pisatelja tako uspešne ekranske priredbe rade zasenčijo, še posebej, če je njegovo ime gledalcem neznano kot v tem primeru.

objavljeno v rubriki: Nostalgija

04.03.2011

Mário de Sá-Carneiro v zbirki Nostalgija »

Modrijanova najnovejša zbirka Nostalgija je bogatejša za novo delo. Po obsežnem romanu Ayn Rand Mi, živi, ki je bilo objavljeno konec leta 2010, je zdaj pred nami Lucijeva izpoved, kratki roman Mária de Sá-Carneira, portugalskega pesnika in pisatelja, čigar ime je doslej poznala le peščica slovenskih literarnih poznavalcev (na sliki je detajl skulpture v Parku pesnikov [Parque dos Poetas, Oeiras] na Portugalskem).

objavljeno v rubriki: Nostalgija

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.