E-novice

Novica

Kdor obsoja Leonidasa, ne ve, kaj je življenje. – Novo v zbirki Nostalgija

24.12.2015

Novela Bledomodra ženska pisava (Eine blaßblaue Frauenschrift, 1941) avstrijskega pisatelja Franza Werfla je izšla v Argentini, napisana pa je bila v hotelu Vatican v Lurdu, kamor je Werfel pribežal z ženo Almo Mahler. V ospredju »zamotane zgodbe nekega zakona« je ljubezenski trikotnik med Leonidasom Tachezyjem, avstrijskim uradnikom na visokem položaju, njegovo mlajšo ženo, Amelie Paradini, navajeno visokega življenjskega standarda, in judinjo Vero Wormser iz njegove daljne preteklosti, v katero se je zaljubil pri štirinajstih. Če nekoliko pobliže pogledamo delček Werflovega življenja, je v zgodbi na neki način predelal in reflektiral osebno izkušnjo, kot piše Kristina Jurkovič v spremni besedi: »V času, ko sta se spoznala in začela razmerje (1917), je bila Alma poročena z arhitektom Walterjem Gropiusom, ki je bil takrat na fronti, Werfel pa je prijateljeval z medicinsko sestro Gertrudo Spick, torej nekaj Leonidasa je že bilo v njem.«
Kristina Jurkovič se sprašuje tudi: »Le kdo že kdaj ni bil v koži Leonidasa Tachezyja?« Ga lahko obsojamo ali se mu postavljamo v bran? Ta in še mnoga vprašanja ostajajo po branju novele Bledomodra ženska pisava, kajti Werfel nam v zelo prodornem pripovednem tonu, z nevsiljivimi, a globoki uvidi izriše psihogram v človeški velikosti. Novela je vredna branja »tudi zaradi zoprnih podobnosti takratnega in današnjega vzdušja. Da se zgodovina v svojih slabih plateh ponavlja, je preprosto neuspeh človeštva. Dan v življenju Leonidasa Tachezyja senči slutnja vojne, ne da bi avtor v ospredje postavljal kake ključne zgodovinske dogodke ali imena.« Ob tem se nam zelo prepričljivo izrisuje tudi brezznačajnost uradniške elite, ki v pisarnah neodgovorno operira, ne zavedajoč se posledic.
Danes vemo, kaj se je pripravljalo v predvojni antisemitski atmosferi. Kaj bi se zgodilo, če bi bili na čelu družbe takrat drugi ljudje? Vsekakor se lahko vprašamo tudi, kdo bi bilo Leonidas, če bi se odločil za drugačno življenje, in ne za prilagoditev, ki jo je izbral. Žal nam je Leonidasa, da ni sprejel največjega izziva, ki ga ima človek, in ga formira v osebnost, toda –»Leonidas ne potrebuje moralke. In kdor ga obsoja, ta ne ve, kaj je življenje.«
Roman je prevedla Anja Naglič.

objavljeno v rubriki: Nostalgija

Sorodne novice

na vrh strani

18.07.2011

Nostalgični par, ki mu ni para – Durrell in Woolf hkrati v zbirki Nostalgija »

Nova Modrijanova zbirka Nostalgija je bogatejša za dva nova naslova – pravkar sta izšla Temni labirint in Flush. V nasprotju z nekaterimi starejšimi romani v zbirki tadva podpisujeta avtorja, ki ju slovenski bralci dobro poznajo – slavna in tudi pri nas priljubljena britanska književnika Lawrence Durrell in Virginia Woolf.
Več o vsebini romanov – prevedli sta ju Marjeta Gostinčar Cerar in Jana Unuk – preberite v predstavitvah, k nakupu in branju pa naj vas nagovorimo še s prvim odstavkom iz spremnih besed Sete Knop in Jane Unuk. Skratka: če boste želeli kupiti le enega od njiju, vas čaka težka odločitev.

objavljeno v rubriki: Nostalgija

08.06.2011

Nostalgija četrtič: Prepovedano kraljestvo Jana Jacoba Slauerhoffa »

Če bi še včeraj v slovenski prevodni literaturi odprli predal z napisom »nizozemska književnost«, bi bila vrzel mnogo večja, kot je danes, ob izidu romana Prepovedano kraljestvo, enega od dveh, ki ju je znameniti nizozemski pesnik in pisatelj Jan Jacob Slauerhoff (1898–1936; na sliki z ženo Darjo Collin leta 1934) objavil do svoje zgodnje smrti (tretji je izšel postumno). V nizozemski literarni zgodovini Slauerhoff zaseda pomembno mesto zlasti kot pesnik: izdal je kar deset pesniških zbirk.
Na Prepovedano kraljestvo (Het verboden rijk) nas je opozorila in ga tudi prevedla Martina Soldo, tudi poznavalka in velika občudovalka njegove poezije. Spremno besedo je napisala Mateja Seliškar Kenda.

objavljeno v rubriki: Nostalgija

16.05.2011

Tretja knjiga v zbirki Nostalgija – Shiralee D'Arcyja Nilanda »

Zbirka Nostalgija je bogatejša za novo knjigo: Shiralee avstralskega pisatelja D'Arcyja Nilanda. Starejši bralci bodo v njej prepoznali literarno predlogo za britanski film The Shiralee, ki ga je leta 1957 posnel Leslie Norman s Petrom Finchem v glavni vlogi (na sliki je detajl izvirnega plakata), še z večjim odmerkom nostalgije pa utegne knjiga navdati tiste, ki se spominjate istoimenske televizijske serije iz osemdesetih let, ki so jo posneli Avstralci in v kateri je blestel Brian Brown. Bržkone se spominjate tudi male nabrite Buster, dekletca s pšeničnima kitkama, ki ga je upodobila Rebecca Smart.
Pisatelja tako uspešne ekranske priredbe rade zasenčijo, še posebej, če je njegovo ime gledalcem neznano kot v tem primeru.

objavljeno v rubriki: Nostalgija

04.03.2011

Mário de Sá-Carneiro v zbirki Nostalgija »

Modrijanova najnovejša zbirka Nostalgija je bogatejša za novo delo. Po obsežnem romanu Ayn Rand Mi, živi, ki je bilo objavljeno konec leta 2010, je zdaj pred nami Lucijeva izpoved, kratki roman Mária de Sá-Carneira, portugalskega pesnika in pisatelja, čigar ime je doslej poznala le peščica slovenskih literarnih poznavalcev (na sliki je detajl skulpture v Parku pesnikov [Parque dos Poetas, Oeiras] na Portugalskem).

objavljeno v rubriki: Nostalgija