E-novice

Novica

Izšla je knjiga o sreči, ki si je mnogi želijo, vi pa jo lahko dobite že danes – če ste bralec, bralka

16.06.2018

Ruski emigranti so po revolucijskem viharju zapuščali domovino, ker jim je ob vseh svojih neskončnih širjavah postala pretesna zaradi političnega enoumja. V druge dele sveta, posebej v Evropo in Ameriko, so prinašali veličino svojih kulturnih tradicij, seveda pa so se z enakimi oplajali tudi sami v deželah tradicionalnega (krščanskega) Zahoda. Med temi emigranti je bila tudi rosno mlada pesnica Nina Berberova, ki je s svojim možem, lirikom Hodasevičem, leta 1922 zapustila Sovjetsko zvezo in se podala na zahod; zvesta mu je ostala vse do smrti, skoraj pol življenja je preživela v ZDA. Pri nas pisateljica ni bila zelo znana, kaka tri desetletja imamo na voljo za branje tri njene povesti.
Sto let po revoluciji je Rusija temeljito spremenjena država, tako kot vse pore planeta je tudi največjo državo sveta preplavila globalizacija, boljševiki, pred katerimi se je nekoč vse treslo, pa si ne zaslužijo več svojega imena – ljudje z vseh vetrov se danes pogosteje in brez tesnobe vračajo v zibelko slovanstva. A kaj tesnobe, saj jo je vsaj začasno zamenjalo pravo navdušenje! Kot bo naslednji mesec nezgrešljivo očitno na vsakem koraku, je z nogometnimi nebesi Rusija vsaj za ta čas postala dom vsega sveta.

Tej evforiji se pridružujemo na svoj način, kajpak s knjigo. Ravno pravočasno smo v zbirki Nostalgija za vas pripravili Knjigo o sreči omenjene Nine Berberove: pripoved o mladi ženski, ki se od razmerja do razmerja podaja kakor skozi postaje na življenjski poti, iščoč svoj končni pristan, v katerem si hrepeneč slika čisto ljubezen, tako, kakršno je nekoč že doživela, še kot mlada deklica, a v drugih časih in drugih krajih … Hkrati je to pripoved o ›življenju‹ dvajsetega stoletja, o njegovih vzponih in padcih – in o tem, kako v vseh običajnih naklonjenostih in klofutah usode vedno najti primerno mesto zase. Mesto, ki – če človek ni preveč nerealen in ohol – vsakomur nekako že zagotovi njegov posebni odmerek … sreče.

Tako kot že omenjene povesti Nine Berberove je tudi Knjigo o sreči prevedel Marjan Poljanec, spremno besedo pa je prispevala Sara Špelec.

objavljeno v rubriki: Nostalgija

Sorodne novice

na vrh strani

18.07.2011

Nostalgični par, ki mu ni para – Durrell in Woolf hkrati v zbirki Nostalgija »

Nova Modrijanova zbirka Nostalgija je bogatejša za dva nova naslova – pravkar sta izšla Temni labirint in Flush. V nasprotju z nekaterimi starejšimi romani v zbirki tadva podpisujeta avtorja, ki ju slovenski bralci dobro poznajo – slavna in tudi pri nas priljubljena britanska književnika Lawrence Durrell in Virginia Woolf.
Več o vsebini romanov – prevedli sta ju Marjeta Gostinčar Cerar in Jana Unuk – preberite v predstavitvah, k nakupu in branju pa naj vas nagovorimo še s prvim odstavkom iz spremnih besed Sete Knop in Jane Unuk. Skratka: če boste želeli kupiti le enega od njiju, vas čaka težka odločitev.

objavljeno v rubriki: Nostalgija

08.06.2011

Nostalgija četrtič: Prepovedano kraljestvo Jana Jacoba Slauerhoffa »

Če bi še včeraj v slovenski prevodni literaturi odprli predal z napisom »nizozemska književnost«, bi bila vrzel mnogo večja, kot je danes, ob izidu romana Prepovedano kraljestvo, enega od dveh, ki ju je znameniti nizozemski pesnik in pisatelj Jan Jacob Slauerhoff (1898–1936; na sliki z ženo Darjo Collin leta 1934) objavil do svoje zgodnje smrti (tretji je izšel postumno). V nizozemski literarni zgodovini Slauerhoff zaseda pomembno mesto zlasti kot pesnik: izdal je kar deset pesniških zbirk.
Na Prepovedano kraljestvo (Het verboden rijk) nas je opozorila in ga tudi prevedla Martina Soldo, tudi poznavalka in velika občudovalka njegove poezije. Spremno besedo je napisala Mateja Seliškar Kenda.

objavljeno v rubriki: Nostalgija

16.05.2011

Tretja knjiga v zbirki Nostalgija – Shiralee D'Arcyja Nilanda »

Zbirka Nostalgija je bogatejša za novo knjigo: Shiralee avstralskega pisatelja D'Arcyja Nilanda. Starejši bralci bodo v njej prepoznali literarno predlogo za britanski film The Shiralee, ki ga je leta 1957 posnel Leslie Norman s Petrom Finchem v glavni vlogi (na sliki je detajl izvirnega plakata), še z večjim odmerkom nostalgije pa utegne knjiga navdati tiste, ki se spominjate istoimenske televizijske serije iz osemdesetih let, ki so jo posneli Avstralci in v kateri je blestel Brian Brown. Bržkone se spominjate tudi male nabrite Buster, dekletca s pšeničnima kitkama, ki ga je upodobila Rebecca Smart.
Pisatelja tako uspešne ekranske priredbe rade zasenčijo, še posebej, če je njegovo ime gledalcem neznano kot v tem primeru.

objavljeno v rubriki: Nostalgija

04.03.2011

Mário de Sá-Carneiro v zbirki Nostalgija »

Modrijanova najnovejša zbirka Nostalgija je bogatejša za novo delo. Po obsežnem romanu Ayn Rand Mi, živi, ki je bilo objavljeno konec leta 2010, je zdaj pred nami Lucijeva izpoved, kratki roman Mária de Sá-Carneira, portugalskega pesnika in pisatelja, čigar ime je doslej poznala le peščica slovenskih literarnih poznavalcev (na sliki je detajl skulpture v Parku pesnikov [Parque dos Poetas, Oeiras] na Portugalskem).

objavljeno v rubriki: Nostalgija