E-novice

Novica

Zločin in ljubezen Romana Rozine je žirija za kresnika razglasila za enega najboljših romanov leta 2016

23.04.2017

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic časnik Delo počasti z objavo seznama desetih najboljših slovenskih romanov, izdanih v preteklem letu. Mesec dni pred slovesno podelitvijo na kresni večer, 23. junija, se seznam zoži na pet finalistov. Ti ukrojijo literarno srečanje na Rožniku, zmagovalec, ki ga žirantje izberejo tik pred vrhuncem v Cankarjevi spominski sobi, prejme denarno nagrado in plaketo ter s prižigom kresnega ognja prične tradicionalno kresovanje. Kako leto ga zagode vreme, a to nagradi ne odvzame leska in tudi ne odvrne kupcev, da bi se že naslednji dan odpravili po knjigarnah na »lov« za aktualnim kresnikovim romanom. In to je to – kresnik je bržkone najvplivnejše in najodmevnejše literarno priznanje na Slovenskem. Dovolj prepričljiv bi moral biti že podatek, da smo lahko nagrajeni roman vsaj v mesecu po podelitvi – če tega ni preprečil izid kake vroče erotične uspešnice – videli na enem od desetih mest lestvice Naj 10 v slovenskih knjigarnah, dokler je ta obstajala (lestvica je bila jeseni 2015 ukinjena). Kresnik poleg tega nagrajencu zelo verjetno skrajša pot do založnika naslednjega romana.

Kresnik bo letos podeljen sedemindvajsetič. Z letnico 2016 je izšlo več kot 110 romanov, člani žirije – Tina Vrščaj, Tina Kozin, dr. Alen Albin Širca in predsednik dr. Tone Smolej – pa so izbrali deset najboljših in svojo odločitev objavili v soboto, 22. aprila. V deseterici je tudi roman Zločin in ljubezen pisatelja Romana Rozine, ki je lani izšel kot 100. knjiga v Modrijanovi zbirki Bralec. To je tudi edini slovenski roman, ki smo ga lani objavili pri naši založbi.

Čestitamo vsem izbranim in še posebej Romanu Rozini!

Kresnik in Modrijan

Modrijan je med založbami, ki izdajajo tudi izvirno leposlovje, pravzaprav na repu. Na leto objavimo največ pet slovenskih leposlovnih del, zato se v zadnjih desetih letih v našem programu ni nabralo kaj več kot dvajset romanov. Modrijanov »kresnikov izkupiček« je kljub temu odličen: po letu 2003, ko je Delo prvič objavilo deseterico nominiranih romanov, so se naši avtorji v boj za kresnika vmešali kar osemkrat. Leta 2006 je bil v deseterici Janko Lorenci z romanom Pot k Leonardi; leta 2009 je Jančarjev roman Drevo brez imena segel do peterice; leta 2010 se je med deset najboljših uvrstil roman SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ, prvenec Boruta Goloba; leta 2011 sta bila med nominiranimi Roman Rozina z Galerijo ob izviru Sončne ulice (deseterica) in Drago Jančar z romanom To noč sem jo videl, ki je kresnika tudi dobil – to je bil zanj že tretji kresnik; leta 2013 je bil med petimi izbranimi Borut Golob z romanom Raclette; leta 2015 sta se v finale prvič uvrstila kar dva: Po njihovih besedah Katarine Marinčič in Samo pridi domov Andreja E. Skubica, a Skubic je bil prepričljivejši in je to nagrado odnesel še tretjič. Leta 2016, ob 26. izboru nagrade, je Delo izbralo tudi »kresnika vseh kresnikov«, med finalisti pa je bil roman To noč sem jo videl.

Kresnik 1991–2015 (objavljeno po razglasitvi 25. nagrade)

Galerija nagrajenih romanov 1991–2015

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

28.05.2015

Literarni večer s Katarino Marinčič in Andrejem E. Skubicem, finalistoma za kresnika 2015, v Škofji Loki »

Pisatelja in prevajalca, jezikoslovca, doktorja znanosti. Vrstnika. Kresnikova nagrajenca in finalista za kresnika 2015. Katarino Marinčič in Andreja E. Skubica pa druži še tole: svoja nova romana, Po njihovih besedah in Samo pridi domov, sta objavila pri isti založbi – pri Modrijanu. Ali sta že kdaj imela skupni literarni večer, ju nismo vprašali, vsekakor pa zanj tako izjemne priložnosti še ni bilo. Pa tudi ne za Ločane in druge, ki so se v slikovito mestece ob Sori pripravljeni pripeljati od drugod, morda celo iz Ljubljane, kjer so literarna srečanja vsak dan.

V torek, 23. junija, bo na Rožniku v Ljubljani razglasitev petindvajsetega dobitnika literarne nagrade Kresnik, edine slovenske nagrade za roman. Točno dvajset dni prej, v sredo, 3. junija, ob 19. uri, pa se bosta pisateljica in pisatelj srečala v Škofji Loki, in to pred Modrijanovo knjigarno.

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.05.2015

Romanopisca Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic v peterici za petindvajsetega kresnika »

Točno opolnoči 23. maja je Delo na svoji spletni strani objavilo težko pričakovano novico o petih slovenskih romanih, objavljenih z letnico 2014, ki se potegujejo za kresnika 2015. Letos bo nagrada, še vedno edina za slovenski roman, podeljena petindvajsetič. Da je lani pri slovenskih založbah izšlo toliko odličnih romanov slovenskih romanopiscev – med njimi so tudi prvenci – je najbrž golo naključje, in po naključju smo ravno lani pri Modrijanu izdali kar štiri izvirne romane za odrasle.
Delova žirija najbrž že dolgo ni imela tako zahtevnega dela, tako ob prvem izboru, saj je na robu deseterice bržkone ostal marsikak izvrsten roman, še bolj pa pri izbiranju finalistov. A Modrijanov »izkupiček« je naravnost zgodovinski: polovica naše lanske domače romaneskne bere se je uvrstila v finale, med pet najboljših romanov leta 2014 – Samo pridi domov Andreja E. Skubica in Po njihovih besedah Katarine Marinčič.

objavljeno v rubriki: Nagrade

22.05.2015

Mirana Likar Bajželj zmagala na mednarodnem literarnem natečaju Lapis Histriae »

Vsako leto potekajo v Trstu, Kopru in Umagu Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza. Tema letošnjih je problematika prekariata: umetniki, kulturologi in novinarji iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine razpravljajo o kulturi v primežu tržnega imperativa, v tej luči pa predvsem o mestu intelektualca/umetnika v današnji družbi. Razmišljanja združuje naslov Diktat prekariata.
Forum vsako leto razpiše tudi mednarodni literarni natečaj Lapis Histriae za kratko zgodbo na temo, ki je povezana s simpozijskim delom srečanja; iztočnica letošnjega natečaja, ki je že deseto po vrsti, je delo na črno. Žiranti Laura Marchig, Tea Tulić in Marko Sosić so izbirali med 137 zgodbami, ki so jih prispevali avtorji iz Italije, Nemčije, Francije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, in v petek, 22. maja, v Umagu razglasili zmagovalca. Prepričala jih je Mirana Likar Bajželj z zgodbo Jutro zadnjega dne.

objavljeno v rubriki: Nagrade

06.05.2015

Vladimir P. Štefanec in njegova Punk čarovnica nominirana za dvanajsto nagrado Desetnica »

V prostorih Mestne knjižnice Ljubljana so razglasili deset nominacij za desetnico, nagrado za najboljšo izvirno mladinsko ali otroško knjigo zadnjih treh let. Društvo slovenskih pisateljev jo svojim članom podeljuje od leta 2004.
Modrijanov program izvirnega mladinskega leposlovja je skromen, a zato tem skrbneje izbran. Lani smo se odločili za objavo enega samega dela – romana Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki ga je napisal Vladimir P. Štefanec, in ta je prepričal tudi žirijo letošnje društvene nagrade: Boruta Gombača, Klariso Jovanović, Vinka Möderndorferja, Janjo Vidmar in Polonco Kovač (predsednica).

objavljeno v rubriki: Nagrade

27.04.2015

V deseterici nominirancev za petindvajsetega kresnika Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic »

Slovenska romaneskna letina lani ni bila samo nadvse obilna – žirija Delove nagrade za roman leta jih je prebrala več kot 130 – temveč tudi odlična. Nov roman je objavilo kar šest pisateljev, ki so kdaj prejeli kresnika – Milan Dekleva, Drago Jančar, Andrej E. Skubic, Alojz Rebula, Katarina Marinčič in Feri Lainšček –, najmanj dvakrat toliko je bilo takih, ki so bili za kresnika vsaj enkrat nominirani. Založba Modrijan je v to izjemno bero prispevala štiri romane za odrasle in dvema je prag v deseterico uspelo preskočiti. V družbi pisateljev, ki so lani objavili roman in se vpisali na pred dnevi objavljen seznam avtorjev najboljših desetih romanov leta 2014, sta tudi Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic.

objavljeno v rubriki: Nagrade