E-novice

Novica

Zločin in ljubezen Romana Rozine je žirija za kresnika razglasila za enega najboljših romanov leta 2016

23.04.2017

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic časnik Delo počasti z objavo seznama desetih najboljših slovenskih romanov, izdanih v preteklem letu. Mesec dni pred slovesno podelitvijo na kresni večer, 23. junija, se seznam zoži na pet finalistov. Ti ukrojijo literarno srečanje na Rožniku, zmagovalec, ki ga žirantje izberejo tik pred vrhuncem v Cankarjevi spominski sobi, prejme denarno nagrado in plaketo ter s prižigom kresnega ognja prične tradicionalno kresovanje. Kako leto ga zagode vreme, a to nagradi ne odvzame leska in tudi ne odvrne kupcev, da bi se že naslednji dan odpravili po knjigarnah na »lov« za aktualnim kresnikovim romanom. In to je to – kresnik je bržkone najvplivnejše in najodmevnejše literarno priznanje na Slovenskem. Dovolj prepričljiv bi moral biti že podatek, da smo lahko nagrajeni roman vsaj v mesecu po podelitvi – če tega ni preprečil izid kake vroče erotične uspešnice – videli na enem od desetih mest lestvice Naj 10 v slovenskih knjigarnah, dokler je ta obstajala (lestvica je bila jeseni 2015 ukinjena). Kresnik poleg tega nagrajencu zelo verjetno skrajša pot do založnika naslednjega romana.

Kresnik bo letos podeljen sedemindvajsetič. Z letnico 2016 je izšlo več kot 110 romanov, člani žirije – Tina Vrščaj, Tina Kozin, dr. Alen Albin Širca in predsednik dr. Tone Smolej – pa so izbrali deset najboljših in svojo odločitev objavili v soboto, 22. aprila. V deseterici je tudi roman Zločin in ljubezen pisatelja Romana Rozine, ki je lani izšel kot 100. knjiga v Modrijanovi zbirki Bralec. To je tudi edini slovenski roman, ki smo ga lani objavili pri naši založbi.

Čestitamo vsem izbranim in še posebej Romanu Rozini!

Kresnik in Modrijan

Modrijan je med založbami, ki izdajajo tudi izvirno leposlovje, pravzaprav na repu. Na leto objavimo največ pet slovenskih leposlovnih del, zato se v zadnjih desetih letih v našem programu ni nabralo kaj več kot dvajset romanov. Modrijanov »kresnikov izkupiček« je kljub temu odličen: po letu 2003, ko je Delo prvič objavilo deseterico nominiranih romanov, so se naši avtorji v boj za kresnika vmešali kar osemkrat. Leta 2006 je bil v deseterici Janko Lorenci z romanom Pot k Leonardi; leta 2009 je Jančarjev roman Drevo brez imena segel do peterice; leta 2010 se je med deset najboljših uvrstil roman SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ, prvenec Boruta Goloba; leta 2011 sta bila med nominiranimi Roman Rozina z Galerijo ob izviru Sončne ulice (deseterica) in Drago Jančar z romanom To noč sem jo videl, ki je kresnika tudi dobil – to je bil zanj že tretji kresnik; leta 2013 je bil med petimi izbranimi Borut Golob z romanom Raclette; leta 2015 sta se v finale prvič uvrstila kar dva: Po njihovih besedah Katarine Marinčič in Samo pridi domov Andreja E. Skubica, a Skubic je bil prepričljivejši in je to nagrado odnesel še tretjič. Leta 2016, ob 26. izboru nagrade, je Delo izbralo tudi »kresnika vseh kresnikov«, med finalisti pa je bil roman To noč sem jo videl.

Kresnik 1991–2015 (objavljeno po razglasitvi 25. nagrade)

Galerija nagrajenih romanov 1991–2015

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

21.07.2015

Črna mati zemla Kristiana Novaka bo tudi film – premiera bo predvidoma konec leta 2018 »

Hrvaški Tportal je pred kratkim poročal, da bo Črna mati zemla, roman Kristiana Novaka, doživel tudi filmsko adaptacijo. Roman, za katerega je Kristian Novak lani prejel književno nagrado roman@tportal.hr, časopis Večernji list pa ga je uvrstil med deset najboljših hrvaških romanov zadnjih petdeset let, si bo na filmskem platnu prvič mogoče ogledati predvidoma konec leta 2018. Pravice je kupila Antitalent Produkcija, pisatelj pa je na vprašanje, kako vidi svojo vlogo v tem procesu, odgovoril: »Pri vsem tem nameravam biti konstruktiven in kooperativen, kakor bom pri projektu pač potreben. Ali bom svetovalec ali bom sodeloval tudi pri scenariju, je zame pravzaprav postranska stvar. Ne pričakujem, da bi se scenaristi kompulzivno držali mojega besedila, menim, da je glavni cilj narediti močan film, a prepričan sem, da to ni mogoče zgolj s prevajanjem iz književnega v filmski medij.

objavljeno v rubriki: Nagrade

15.07.2015

Roman Sem punk čarovnica ... nominiran za večernico in izbran za tekmovanje za Cankarjevo priznanje »

Maja je bil pisatelj Vladimir P. Štefanec eden izmed desetih nominirancev za desetnico. Žirijo nagrade Društva slovenskih pisateljev je nagovoril njegov mladinski romaneskni prvenec Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki je lani izšel pri založbi Modrijan. Nagrada – letos prvič samo »častna« – je pripadla starejšemu kolegi, a že po dveh mesecih ima Štefanec v rokah dosti »slajšo« nominacijo, kajti za večernico, Večerovo nagrado za najboljše mladinsko delo, je nominirana le peterica. Žiranti večernice – dr. Igor Saksida (predsednik), Maja Logar, dr. Aleš Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali – so izbirali med več kot 50 izvirnimi leposlovnimi deli različnih zvrsti z letnico 2014 (50 jih je prispelo na razpis, žirija pa je seznam po lastni presoji še dopolnila) in se odločili tudi za Punk čarovnico Vladimirja P. Štefaneca. Razglasitev zmagovalca bo kot vsako leto oznanila posebna priloga časopisa Večer približno teden pred slovesno podelitvijo nagrade 24. septembra v Murski Soboti.

Le nekaj dni pred razglasitvijo nominacij pa je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje objavila seznam del, ki jih bodo naši šolarji brali v šolskem letu 2015/16.

objavljeno v rubriki: Nagrade

25.06.2015

Kdo je dobil petindvajsetega kresnika? Andrej E. Skubic za roman Samo pridi domov »

Nekateri menijo, da imamo Slovenci preveč literarnih nagrad. Pa to drži? Posebej za roman, pri nas daleč najbolj priljubljeno literarno zvrst, lahko pisatelj dobi eno samo nagrado – letos jo je že petindvajsetič podelil časnik Delo. Kresnik je tudi ena redkih, če ne celo edina slovenska književna nagrada, katere vpliv je mogoče meriti tudi v številkah: po razglasitvi nagrajenca se povečata tako branost kakor prodaja nagrajenega romana, seveda zahvaljujoč tudi široki in zelo premišljeni Delovi promociji. »Nagrade je fajn dobiti,« je v spomladi objavljenem intervjuju v Playboyu priznal pisatelj Andrej E. Skubic. »Knjigo naredijo precej bolj odmevno, brano, in to je to, kar hočeš: da se tvoja zgodba bere. V drugih žanrih to mogoče niti ni tako izstopajoče, pri romanu pa absolutno: ko se bliža čas nagrade kresnik, se blazno poveča povpraševanje po nominiranih romanih. Ne vem, zakaj je to izrazitejše kot pri poeziji ali pa esejistiki, ampak se pozna. Se pa pri tem sproži tudi precej medijskega pompa, ki je že odveč, sploh zadnja leta, ko so ideje Delovih tržnikov že malo infantilne. Nujno zlo je še, da se to praviloma dogaja s takim zamikom, da si z mislimi po navadi že povsem drugje, v glavi že nosiš neko drugo zgodbo, moraš pa odgovarjati na vprašanja o nečem, kar si pisal pred dvema letoma. No, ampak na koncu je vseeno vredno.«

objavljeno v rubriki: Nagrade

21.06.2015

Jezernikovo knjigo o kavi je Gourmand International izbral za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih »

Jubilejna, dvajseta prireditev Gourmand Awards za vino in druge pijače, je potekala junija v mestu Yantai na Kitajskem. Za najboljšo knjigo o kavi v zadnjih dvajsetih letih je bila razglašena knjiga Kava – čarobni napoj, ki jo je napisal dr. Božidar Jezernik, izdala jo je založba Modrijan. Nagrade so bile podeljene v več kategorijah, z ožjega seznama najboljših del so bila izbrana tri najboljša na svetu.
Kot pravi Edouard Cointreau, predsednik Gourmand Awards, gre za edinstveno nagrado, saj na prireditvah sodeluje 205 držav, to je več, kot je držav članic OZN. Za nagrade se ne potegujejo samo knjige, pač pa tudi filmski in televizijski prispevki ter glasbena dela. Sodelovanje na Gourmand Awards je odprto za vse, ne glede na velikost in način zapisa. Novinarji Gourmand Awards pogosto primerjajo s filmskimi oskarji. Dejansko obstaja podobnost po glamurju in medijskem odzivu, zato velja za sodelovanje na teh prireditvah olimpijsko načelo, da je pomembno sodelovati in ne zmagati.

objavljeno v rubriki: Nagrade

15.06.2015

Daša Drndić v ožjem izboru za mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur v Berlinu »

Leta 2007 je hrvaška pisateljica Daša Drndić pri založbi Fraktura objavila roman Sonnenschein in v istem letu prejela nagrado Kiklop za najboljše hrvaško prozno delo leta. Že po dveh letih smo roman v prevodu Đurđe Strsoglavec izdali pri založbi Modrijan – to je bil prvi prevod dela Daše Drndić v slovenščino –, pozneje pa je bil roman objavljen še v ZDA, Franciji, Veliki Britaniji, Slovaški, Madžarski, Poljski, Nizozemski, Italiji in Nemčiji.
Če so slovenski bralci in zlasti kupci ta imenitni roman prezrli, pa se mu dosti bolje godi v »velikih« jezikih, zlasti v angleščini, italijanščini in nemščini. Leta 2013 se je roman – v angleščini Trieste – prebil v ožji izbor za nagrado britanskega časnika Independent. Nagrada je šla v roke nizozemskega pisatelja, Daša Drndić pa je prejela Independentovo nagrado za najboljšo tujo knjigo po izboru bralcev. Italijanski prevod, ki ga je izdala založba Bompiani, se je po izidu zavihtel na vrh lestvice najbolje prodajanih knjig, prekosil je celo najnovejši roman Michela Houellebecqa, nemški prevod, ki je izšel letos pri založbi Hoffman und Campe, pa je bil pred kratkim uvrščen v ožji izbor za mednarodno književno nagrado berlinske Hiše svetovnih kultur.

objavljeno v rubriki: Nagrade