E-novice

Novica

Večernica 2015 Vladimirju P. Štefanecu za roman Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov

22.09.2015

»Držim pesti, da bo tale knjiga vsaj malo premaknila vaš pogled na svet ali za kanček omilila medgeneracijski prepad!« je na spletni strani Dobre knjige maja 2015 zapisala knjižničarka Katra Hribar Frol h knjigi Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov. Pesti so pomagale: tedaj se je mladinski roman Vladimirja P. Štefaneca odpravil na pravi mali pohod pomembnih priznanj: maja je bila knjiga nominirana za nagrado Desetnica, julija pa jo je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje skupaj s Povestjo o dobrih ljudeh Miška Kranjca predpisala učencem 8. in 9. razreda, ki bodo v šolskem letu 2015/16 za priznanje tekmovali. Ko je predsednik Državne komisije dr. Igor Saksida nagovoril kolegice, kolege ter mentorice in mentorje v Skupnih izhodiščih in glavnih poudarkih priprave na tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje 2015/2016, je tudi on na svojstven način pozval k »premikanju pogleda na svet«: »Za začetek ne dvigajmo obrvi, glasu in pesti zaradi naslova drugega besedila, ampak besedilo temeljito preberimo … /…/ Glavna junakinja deluje uporniško, kritično do družbe, krivic, hinavščine in vseh mogočih stereotipov. Niso njene vrednote to, o čemer se je treba – morda vedno več in poglobljeno – pogovarjati pri bralnem dogodku?«

Julija se je knjiga uvrstila tudi med finaliste za nagrado Večernica, ki jo časopisno podjetje Večer podeljuje od leta 1997. Poleg Punk čarovnice so v izbor prišli še romana Iskanje Eve Damijana Šinigoja in Samotni bralec Marije Švajncer, pesniška zbirka Domače naloge Petra Svetine ter knjiga Jaz, Franci Grdi Dima Zupana. Zdaj pa je znan tudi lavreat. Petčlanska žirija (Igor Saksida, Aleš Debeljak, Petra Vidali, Maja Logar, Tone Obadič) je za najboljše lansko delo s področja mladinskega in otroškega leposlovja razglasila ravno Punk čarovnico.

Kanček zaslug za končno podobo romana o najstnici Daši in njenem iskanju identitete, ob čemer se razkrivajo nekatere anomalije današnje družbe, pa ima poleg avtorja še nekdo. Štefanec je v intervjuju v Bukli razkril, da je bilo dejstvo, da živi s svojo hčerko, odločilno za nastanek knjige, poleg tega pa je bila ta resnična »Daša« tudi njegova občasna sodelavka in prva recenzentka. Nič čudnega torej, da jezik zgodbe »pritiče najstniškemu načinu razmišljanja in izražanja, z ne pregostim analiziranjem, a še vedno razmišljajoče-čustvenim patosom, umeščenim nekje med ne bom in moram,« kot pravi Jasna Vombek v oceni knjige v reviji Literatura (279–280/XXVI, september/oktober 2014). In dodajmo: nemara je knjiga zato še toliko bolj prepričljiva.

Podelitev nagrade, ki ni zgolj častna, ampak je vredna 3000 evrov, bo 24. septembra na tradicionalnem Srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.

Avtorju iskreno čestitamo!

Iz utemeljitve:

Vladimir P. Štefanec je napisal zanimiv roman o medgeneracijskih razlikah, sporih in iskanju boljšega sveta (predvsem na ravni neposrednih medčloveških odnosov) – brez vsiljive recepture za srečno odraščanje. Po avtorjevih besedah je prav iskanje identitete ter razmislek o svetu in samem sebi pomemben vidik branja – zato je delo napisano »tudi zaradi vseh mladih, ki si v naši vse bolj konformistični in uniformni družbi še upajo biti drugačni in svojo drugačnost tudi izpostaviti.« (Večer, 15. julij 2015). – To pa je sporočilo, ki presega ozko začrtane meje mladinske književnosti in lahko nagovori tudi odraslega bralca.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

06.06.2016

Joyce Carol Oates – njene teme niso lahke, vedno je v njih kritika družbe, oblasti, človeških slabosti »

»Koža pisatelja, ki je izdal toliko knjig kot jaz, mora biti debela kot nosorogova, a pod njo še vedno biva kot metuljček krhek in upajoč duh.« Tako je tvitnila danes oseminsedemdesetletna ameriška pisateljica Joyce Carol Oates in v enem stavku povzela bistvo svojega osupljivega opusa.
Kariera dekleta z revnega podeželja na severu države New York se je začela zelo zgodaj: nadarjenost in veselje do pisanja je pokazala že v osnovni šoli in od takrat, ko ji je babica pri štirinajstih letih podarila prvi pisalni stroj, ni odnehala. Bila je izjemno uspešna študentka in prav kmalu zatem profesorica na več univerzah (najdlje na Princetonu), mentorica mnogim mladim literatom, urednica, kritičarka … ob vsem tem pa pisala in pisala in pisala, po dve do tri knjige na leto.

objavljeno v rubriki: Nagrade

04.06.2016

Pet najboljših slovenskih romanov, ki so v 25 letih prejeli kresnika. – V izboru tudi To noč sem jo videl Draga Jančarja »

Kresnik – to smo že večkrat poudarili – je edina slovenska nagrada za roman, zaradi izdatne in premišljene promocije pa tudi eno najbolj zaželenih literarnih priznanj pri nas. Tako za avtorje kakor založbe – nobeno drugo namreč ne privabi v knjigarne toliko kupcev, to pa je, ne nazadnje (in tega se pri nas ne zavedamo dovolj), eden pomembnejših ciljev literarnih nagrad. S kresnikom nagrajeni roman postane skorajda po pravilu vsaj v mesecu po podelitvi ena najbolje prodajanih knjig v knjigarnah.
Delo bo letos nagrado podelilo šestindvajsetič, peterica finalistov je že znana. Po zgledu nekaterih uglednih tujih nagrad pa so se pri časniku odločili, da letos izberejo tudi najboljšega izmed vseh 25 doslej nagrajenih romanov.

objavljeno v rubriki: Nagrade

04.06.2016

Soba 2 – pretanjeno izpisan »ženski« roman, ki neposredno, pa vendar z izjemno rahločutnostjo izrazi različne plasti ženske duše »

Julie Bonnie (tudi Julie B. Bonnie) je francoska pevka, kitaristka, violinistka in plesalka, od leta 2013 pa tudi pisateljica: tega leta je izšel njen romaneskni prvenec Soba 2 (Chambre 2), pozneje je napisala še tri romane. V zadnjem, s tematsko nedvoumnim naslovom Mon amour,, se posveča različnim oblikam ljubezni, s čimer ni presenetila, saj se je že v Sobi 2 razkrila kot izjemno senzibilna osebnost, globoko dovzetna za vse odtenke odnosov z drugimi, ki se jim predaja scela in jo tako tudi kar najgloblje prizadevajo. Plemenita ženska pisava v najboljšem pomenu z izrazito avtobiografsko podlago. Julie Bonnie je namreč že pri štirinajstih prestopila tradicionalne okvire najstniškega življenja, ki so ji bili namenjeni in sta jih pričakovali tako njena družina (starša učitelja) in širša okolica. Tako se tudi Béatrice, junakinja Sobe 2, kot najstnica prepusti svoji ljubezni, mlademu nemškemu violinistu Gaborju, in se z njegovo skupino odpravi na večletno glasbeno turnejo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

17.05.2016

Kristian Novak, Kruno Lokotar in Đurđa Strsoglavec – 23. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani »

Črna mati zemla, roman hrvaškega pisatelja in jezikoslovca Kristiana Novaka, velja na Hrvaškem za pravo senzacijo, saj je na tamkajšnji literarni zemljevid vpisal novo področje: Medžimurje. Gre za literarno krajino, ki slovenskemu bralcu ni neznana, saj ga Novak v kombinaciji napete srhljivke, krimiča in psihološkega romana popelje med panonske meglice, k mistični Muri, in murskim deklicam, ki vabijo v svojo fatalno družbo. Novak se pri tem oddalji od »doma prevladujočega ravničarskega patosa«, kot je v Mladini zapisal Matej Bogataj, saj se bolj kot romantiziranju krotke skupnosti posveti njenim temnim platem, pri čemer je še »duhovit in posmehljiv«.
Črna mati zemla v glavno vlogo postavi otroškega junaka, ki se sooča s travmo očetove smrti, svoje dojemanje stvarnosti pa tesno poveže z medžimurskimi legendami. Ko se v vasi odvije veriga nepojasnjenih samomorov, se pokaže, da tudi odrasli najdejo zatočišče v nadnaravnem, lastno vest pa radi lajšajo z iskanjem grešnega kozla. Celotno pripoved zaokroži zavedanje o krhkem in varljivem spominu, ki si dogodke vedno prilagaja po svoje.

objavljeno v rubriki: Nagrade

28.04.2016

Drago Jančar je prejemnik mednarodne nagrade Ignazia Siloneja 2016 »

V italijanskem mestu Pescina bo 29. in 30. aprila podelitev priznanj in nagrad v okviru prireditve Premio Internazionale »Ignazio Silone«, prestižnega kulturnega srečanja, s katerim bodo prireditelji letos že dvajsetič počastili spomin na znamenitega pisatelja Ignazia Siloneja, rojenega leta 1900 v Pescini (v slovenščino je prevedenih osem njegovih del). Dvodnevna prireditev, katere pokrovitelj je dežela Abruci (Abruzzo) in ki jo organizirata občina Pescina in Študijski center Ignazia Siloneja, bo v prelepem okolju zgodovinskega kompleksa zgradb iz 14. stoletja, kjer danes domujejo gledališče San Francesco, muzej Ignazia Siloneja in konferenčna dvorana.
Prejemnik najprestižnejše med več nagradami, mednarodne nagrade Ignazia Siloneja, je letos slovenski pisatelj Drago Jančar.

objavljeno v rubriki: Nagrade