E-novice

Novica

Večernica 2015 Vladimirju P. Štefanecu za roman Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov

22.09.2015

»Držim pesti, da bo tale knjiga vsaj malo premaknila vaš pogled na svet ali za kanček omilila medgeneracijski prepad!« je na spletni strani Dobre knjige maja 2015 zapisala knjižničarka Katra Hribar Frol h knjigi Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov. Pesti so pomagale: tedaj se je mladinski roman Vladimirja P. Štefaneca odpravil na pravi mali pohod pomembnih priznanj: maja je bila knjiga nominirana za nagrado Desetnica, julija pa jo je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje skupaj s Povestjo o dobrih ljudeh Miška Kranjca predpisala učencem 8. in 9. razreda, ki bodo v šolskem letu 2015/16 za priznanje tekmovali. Ko je predsednik Državne komisije dr. Igor Saksida nagovoril kolegice, kolege ter mentorice in mentorje v Skupnih izhodiščih in glavnih poudarkih priprave na tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje 2015/2016, je tudi on na svojstven način pozval k »premikanju pogleda na svet«: »Za začetek ne dvigajmo obrvi, glasu in pesti zaradi naslova drugega besedila, ampak besedilo temeljito preberimo … /…/ Glavna junakinja deluje uporniško, kritično do družbe, krivic, hinavščine in vseh mogočih stereotipov. Niso njene vrednote to, o čemer se je treba – morda vedno več in poglobljeno – pogovarjati pri bralnem dogodku?«

Julija se je knjiga uvrstila tudi med finaliste za nagrado Večernica, ki jo časopisno podjetje Večer podeljuje od leta 1997. Poleg Punk čarovnice so v izbor prišli še romana Iskanje Eve Damijana Šinigoja in Samotni bralec Marije Švajncer, pesniška zbirka Domače naloge Petra Svetine ter knjiga Jaz, Franci Grdi Dima Zupana. Zdaj pa je znan tudi lavreat. Petčlanska žirija (Igor Saksida, Aleš Debeljak, Petra Vidali, Maja Logar, Tone Obadič) je za najboljše lansko delo s področja mladinskega in otroškega leposlovja razglasila ravno Punk čarovnico.

Kanček zaslug za končno podobo romana o najstnici Daši in njenem iskanju identitete, ob čemer se razkrivajo nekatere anomalije današnje družbe, pa ima poleg avtorja še nekdo. Štefanec je v intervjuju v Bukli razkril, da je bilo dejstvo, da živi s svojo hčerko, odločilno za nastanek knjige, poleg tega pa je bila ta resnična »Daša« tudi njegova občasna sodelavka in prva recenzentka. Nič čudnega torej, da jezik zgodbe »pritiče najstniškemu načinu razmišljanja in izražanja, z ne pregostim analiziranjem, a še vedno razmišljajoče-čustvenim patosom, umeščenim nekje med ne bom in moram,« kot pravi Jasna Vombek v oceni knjige v reviji Literatura (279–280/XXVI, september/oktober 2014). In dodajmo: nemara je knjiga zato še toliko bolj prepričljiva.

Podelitev nagrade, ki ni zgolj častna, ampak je vredna 3000 evrov, bo 24. septembra na tradicionalnem Srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.

Avtorju iskreno čestitamo!

Iz utemeljitve:

Vladimir P. Štefanec je napisal zanimiv roman o medgeneracijskih razlikah, sporih in iskanju boljšega sveta (predvsem na ravni neposrednih medčloveških odnosov) – brez vsiljive recepture za srečno odraščanje. Po avtorjevih besedah je prav iskanje identitete ter razmislek o svetu in samem sebi pomemben vidik branja – zato je delo napisano »tudi zaradi vseh mladih, ki si v naši vse bolj konformistični in uniformni družbi še upajo biti drugačni in svojo drugačnost tudi izpostaviti.« (Večer, 15. julij 2015). – To pa je sporočilo, ki presega ozko začrtane meje mladinske književnosti in lahko nagovori tudi odraslega bralca.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

13.06.2018

Hrvaška pisateljica Ivana Sajko je za Ljubezenski roman prejela 10. mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur »

Hiša svetovnih kultur – Haus der Kulturen der Welt (HKW) – je umetnostna galerija, muzej sodobne umetnosti in kulturna institucija, ki domuje v leta 1957 zgrajeni markantni zgradbi ob reki Spreji v Berlinu, na John-Foster-Dulles-Allee. Od leta 2009 ustanova podeljuje mednarodno književno nagrado za najboljši tuji roman, preveden v nemščino. Prvi nagrajenec je bil Američan Daniel Alarcón, sledili so Marie NDiaye (Francija), Mihail Šiškin (Rusija), Mircea Cărtărescu (Romunija), Teju Cole (Nigerija/ZDA), Dany Laferrière (Haiti, Kanada), Amos Oz (Izrael), Shumona Sinha (Francija) in Fiston Mwanza Mujila (Demokratična republika Kongo). HKW in sklad Elementarteilchen nagradita tako avtorja/avtorico kakor prevajalca/prevajalko.

Deseto mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur, za leto 2018, pa je prejela hrvaška pisateljica Ivana Sajko za Liebesroman (Ljubavni roman, 2015).

objavljeno v rubriki: Nagrade

10.03.2018

Enajsti natis in še dva prevoda romana To noč sem jo videl Draga Jančarja »

Slovenski roman desetletja? Ne dvomimo, da bi se večina bralcev odločila za Jančarjev roman To noč sem jo videl. Temu v prid ne govorijo le številni prevodi ter nagrade in nominacije, ampak tudi (ali predvsem) prodajne številke: pred kratkim je izšel že enajsti natis tega romana. Čemu le, če ne zaradi odlične prodaje?

Roman To noč sem jo videl (Jančarjev deveti roman; pozneje je objavil še dva, pri naši založbi Maj, november) je izšel septembra 2010 v visoki nakladi 1500 izvodov in bil razprodan v dveh mesecih. Prvemu ponatisu je sledil kresnik leta 2011 (Jančarjev tretji), roman je bil v istem letu izbran za Cankarjevo tekmovanje srednješolcev, leto pozneje pa preveden v hrvaški jezik. Po ruskem in bolgarskem prevodu leta 2013 je leto pozneje izšel še v francoščini in pisatelju v Franciji prinesel dve nominaciji in dve nagradi; najodmevnejša je bila nagrada za najboljšo tujo knjigo – Prix du Meilleur livre étranger (PMLE).

objavljeno v rubriki: Nagrade

13.01.2018

Miles Franklin, »zvezda« avstralske književnosti, je dobila prvi prevod v slovenščino. – Moja sijajna kariera »

Avstralija je daleč, in zdi se, da je še bolj oddaljena od nas njena književnost. Pri nas izide avstralskih romanov razmeroma malo, a najbrž ni naključje, da je med prevedenimi nekaj tistih, ki so prejeli nagrado Miles Franklin, kot so Oscar in Lucinda trikratnega zmagovalca Petra Careyja pa Vdih in Hiša na Ulici oblakov Tima Wintona, ki je nagrado prejel celo štirikrat, in nazadnje Črna skala belo mesto A. S. Patrića.

A kdo sploh je Miles Franklin?

Če se boste kdaj odločili v svoj bralni program vključiti tudi najboljše avstralske romane vseh časov, mora biti med njimi Moja sijajna karieraMy Brilliant Career –, romaneskni prvenec pisateljice Stelle Marie Sarah Miles Franklin (1879–1954). Ker mladi, komaj devetnajstletni podeželanki v Avstraliji ni uspelo najti založnika, je njen rokopis s posredovanjem Henryja Lawsona romal k britanski založbi William Blackwood & Sons in izšel leta 1901. Lawson, takrat eden najbolj priljubljenih avstralskih pesnikov in pisateljev, beroč njen rokopis še ni vedel, da je Miles pravzaprav dekle: »Prepričana je bila, da svet pripada moškim in da bo knjiga izpod domnevno moškega peresa imela več možnosti za uspeh, kot če bi na njej odkrito pisalo Stella Franklin,« je v spremni besedi zapisala Katarina Mahnič, prevajalka romana in največja poznavalka avstralske književnosti pri nas.

objavljeno v rubriki: Nagrade

29.10.2017

Roman@tportal.hr, Ksaver Šandor Gjalski in Fran Galović 2017 – tri nagrade za roman Kristiana Novaka »

Galovićeva jesen je literarni festival z več kot dvajsetletno tradicijo, ki ga konec oktobra prirejajo v Koprivnici na Hrvaškem, v čast književniku Franu Galoviću (1887–1914), rojenemu v kraju Peteranec pri Koprivnici. V sklopu tridnevnega festivala, ki ima nekaj zadnjih let tudi mednarodni značaj – letos je gostil književnike iz Slovenije, Nizozemske in Slovaške –, potekajo književna srečanja, javna branja, predstavitve knjig, okrogle mize, strokovni in znanstveni kolokviji, razstave itd., sklene pa ga razglasitev dobitnika literarne nagrade Fran Galović za najboljšo knjigo na temo domovine in/ali identitete. V soboto, 28. oktobra, so jo podelili enaindvajsetič.

Nagrado Fran Galović 2017 je prejel Kristian Novak za roman Cigan, a najlepši (Ciganin, ali najljepši, 2016). To je že njegova tretja nagrada letos: julija je dobil – že drugič – nagrado roman@tportal.hr, istega dne kot Galovićevo pa je z literarne prireditve Dnevi Ksaverja Šandorja Gjalskega (Zabok) odnesel še istoimensko nagrado za najboljše prozno delo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

18.10.2017

Bookerjevo nagrado 2017 je prejel George Saunders, avtor zbirke kratkih zgodb Deseti december »

Ameriški pisatelj George Saunders je dobitnik Bookerjeve nagrade 2017 (Man Booker Prize). Prejel jo je za svoj prvi roman Lincoln v bardu, ki je izšel februarja letos, se že v začetku marca zavihtel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa ter vse odtlej v bralcih budil občudovanje in spoštovanje.
Letošnji nabor Bookerjevih finalistov je bil zares impresiven, konkurenca je bila huda in globok poklon si zasluži vsak od šestih romanov, ki so bili v igri vse do konca – do razglasitve letošnjega nagrajenca v razkošni palači londonske mestne uprave, nekdanjem rotovžu na Basinghall Streetu, deloma zgrajenem že v časih pred Shakespearom, leta 1411. Tem bolj smo veseli, da je to nagrado, eno najuglednejših v ›literarnem letu‹, prejel prav naš avtor George Saunders, čigar izvrstno zbirko kratke proze Deseti december smo pred dvema letoma v prevodu Andreja E. Skubica izdali kot 85. knjigo v zbirki Bralec.

Saunders si je levji delež svoje literarne slave spisal s šestimi knjigami novel oziroma zbirkami kratke proze (pa tudi drugimi družbenokritičnimi zapisi in eseji), pričujoča letošnja uspešnica je njegov prvi roman; kritika ga uvršča v zgodovinsko prozo. Lincoln v bardu (Lincoln in the Bardo) je pripoved o ameriškem ›očetu naroda‹, 16. predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki po smrti svojega 11-letnega sina Williama Wallacea le s težavo zmaguje v boju z bolečino.

objavljeno v rubriki: Nagrade