E-novice

Novica

Ruski bralci so za eno od letošnjih ›velikih knjig‹ ponovno izbrali knjigo pisateljice Ljudmile Ulicke

08.12.2016

Najvidnejši sodobni slovenski pisatelj? O tem ni dvoma, izmed sto vprašanih bi jih najbrž 99 izbralo Draga Jančarja. Gotovo bi bilo več zadrege, če bi se bilo treba odločiti za ruskega pisatelja, morda bi pomislili na Makanina, Pelevina, Vodolazkina, Šiškina ... In če bi nas kdo povprašal o ruskih pisateljicah?

Iz ruske književnosti, ene največjih in najbolj bogatih na svetu, izide v Sloveniji zaskrbljujoče malo prevodov. Podatki, ki jih o slovenski založniški produkciji objavlja NUK, pravijo, da jih je leta 2015 izšlo samo osem – za primerjavo: založniki smo v tem letu izdali 401 knjigo angleške književnosti! –, zato ne more presenečati, da imamo na voljo le dva prevoda del najpomembnejše ruske pisateljice Ljudmile Ulicke. Za drugo, novelo Sonjica, smo letos poskrbeli pri Modrijanu, in najbrž je to eden izmed dveh prevodov iz ruščine, ki ju navajajo začasni podatki za leto 2016.

Ljudmila Ulicka se je rodila leta 1943 v kraju Davlekanovo v Baškiriji, odraščala je v Moskvi in se po študiju biologije zaposlila v genetskem laboratoriju. Ker je sodelovala z avtorji samizdata, je dobila odpoved, zatem se je posvetila gledališču in pisateljevanju. Mednarodni sloves ji je prinesla že Sonjica – zanjo je prejela nagrado Médicis –, potem so se nagrade kar nizale, od ruskega bookerja (2001) do avstrijske državne nagrade za evropsko književnost (2014).
Najbrž pa za ruskega književnika ni večje časti, kot je ›velika knjiga‹ (Большая книга). To rusko literarno nagrado je ustanovil Center za podporo nacionalne literature. Podeljujejo jo od leta 2006, ko je prvo nagrado dobil Dmitrij Bikov (nagrado prejmejo trije književniki, in to v skupni vrednosti 5,5 milijona rubljev), že leto pozneje pa je pripadla Ljudmili Ulicki za roman Daniel Stein, prevajalec. Letos je bila Ulicka prav tako med nominiranci za veliko knjigo, prejela pa je tretjo nagrado (prvo ji je ›speljal‹ Leonid Juzefovič, tokrat že drugič zmagovalec, z romanom Zimska pot; drugo nagrado je prejel Jevgenij Vodolazkin za roman Letalec).
Ljudmila Ulicka je ruske bralce prepričala še večkrat, saj je bila že prvo leto sodobitnica ›nagrade za priljubljenost med bralci‹, enako kot leta 2006 pa je v tej kategoriji zmagala tudi letos. Glasovanje namreč poteka tako, da so nominirane knjige (širši izbor) določen čas brezplačno dostopne na več spletnih platformah, bralci pa nazadnje svoj najljubši roman ›všečkajo‹ na Facebooku. Seštevek teh glasov pokaže, kateri roman je najbolje zadel okus in žilico najširšega bralskega občinstva, ne le peščice izbrancev strokovnih žirij. Zato se je te ›plebiscitarne‹ podpore ruskih bralcev zelo razveselila avtorica letošnjega zmagovalnega romana Jakobova lestev: »V življenju sem prejela že veliko nagrad, nekaterih bolj, drugih manj odmevnih. Seveda je prijetno, kadar nagrado pospremi tudi na primer denarna nagrada, kako da ne. V tem primeru sem ob nagradi bralcev posebej počaščena, saj se zavedam, da so zanjo večinoma glasovali mladi ljudje: to je njihova pot v literaturo,« je povedala Ulicka ob podelitvi letošnjih ›velikih knjig‹.
Roman Jakobova lestev (2015) je družinska kronika, ki popisuje veliko število likov. V središču zgodbe je usoda intelektualca Jakoba Oseckega, rojenega ob koncu 19. stoletja, in njegove vnukinje, gledališke umetnice Nore. V začetku 21. stoletja Nora naleti na pisma, ki sta si jih pošiljala Jakob in njena babica Marija, in v arhivih KGB pridobi dostop do njegovega dosjeja. Zametki romana so zrasli okoli pisem iz avtoričinega osebnega arhiva.
Slavnostna razglasitev treh dobitnikov letošnje velike knjige in treh nagrajencev po izboru bralcev je bila 6. decembra; tradicionalno jo pripravijo v moskovskem Domu Paškova.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

12.09.2015

Nagrade Kiklop, ene najuglednejših hrvaških književnih nagrad, letos ne bo »

Skupščina društva Sa(n)jam knjige u Istri je pred kratkim sporočila, da nagrade Kiklop, ene najuglednejših književnih nagrad na Hrvaškem, letos ne bo. Nagrade Kiklop so na knjižnem sejmu v Pulju od leta 2004 dobivali različni hrvaški književni ustvarjalci. Nagrada je postala, kot so zapisali, »zrcalo hrvaškega založništva in književnosti.« Kategorije so se večkrat spremenile, lani jih je bilo deset: za urednika leta, prozno delo, prvenec, pesniško zbirko, esejistično delo, publicistično in popularno znanstveno delo, znanstveno delo, knjigo za otroke in mladino, prevod in oblikovanje. Podelili so tudi nagrado najboljši založbi, niso pa več nagradili tujega avtorja in življenjskega dela. A število kandidatov za nagrade je bilo v nekaterih kategorijah zelo skromno, za nagrado za esejistično delo, denimo, je bilo prijavljenih samo sedem knjig. Odločitev, da letos nagrad ne bo, zato ne preseneča.

objavljeno v rubriki: Nagrade

02.09.2015

Drago Jančar z romanom To noč sem jo videl v sedmerici finalistov za poljsko nagrado Angelus »

Mednarodno priznanje pisatelju Dragu Jančarju in njegovemu romanu To noč sem jo videl se v Franciji, z nagradami in nominacijami, predvsem pa z odlično prodajo, še ni končalo. Roman, za katerega je Drago Jančar leta 2011 prejel tretjega kresnika, je bil preveden že v enajst jezikov, prav te dni je izšel nemški prevod. Na Poljskem je roman Widziałem ją tej nocy izšel lani, pri založbi Czarne (Wydawnictwo Czarne) in v prevodu Joanne Pomorske, letos pa se je Jančar uvrstil med srednjeevropske pisatelje, katerih romani so nominirani za poljsko nagrado Angelus. Žirija nagrade je že marca objavila seznam 66 romanov, tako poljskih kot prevedenih v poljščino, 4. avgusta je med njimi izbrala 14 najboljših, 3. septembra pa seznam zožila na 7 romanov:

1. Jacek Dehnel, Matka Makryna (Poljska)
2. Drago Jančar, Widziałem ją tej nocy, prev. Joanna Pomorska (Slovenija)

objavljeno v rubriki: Nagrade

27.08.2015

Jančarjev roman To noč sem jo videl – Widziałem ją tej nocy – nominiran za poljsko nagrado Angelus »

Od leta 2006 poljsko mesto Vroclav podeljuje nagrado Angelus (Nagroda Literacka Europy Środkowej »Angelus«), literarno nagrado za roman srednjeevropskega avtorja. Nagrada ni po naključju povezana z Vroclavom – mesto je že stoletja srečišče različnih narodov, kultur in miselnih tokov. Nagrado namenja avtorjem iz Srednje Evrope – Poljakom in tistim, katerih romani so prevedeni v poljščino –, ki prinašajo v poljski kulturni prostor aktualne teme, ki spodbujajo k razmišljanju in poglabljajo vedenje o drugih kulturah. Sicer pa seznam dosedanjih nagrajencev pove dovolj: med njimi sta tudi Martin Pollack iz Avstrije in Svetlana Aleksijevič iz Belorusije, nagrajen je že bil Miljenko Jergović, kar pet izmed devetih nagrajenih knjig pa je prevedenih tudi v slovenščino.
Žirija nagrade je seznam romanov za nagrado leta 2015 objavila že marca – na njem je kar 66 romanov – v začetku avgusta pa je izmed njih izbrala 14 polfinalistov. Med njimi je tudi slovenski pisatelj, kdo drug kot Drago Jančar, čigar roman To noč sem jo videl (Widziałem ją tej nocy) je lani, v prevodu Joanne Pomorske, izdala ugledna poljska založba Czarne (Wydawnictwo Czarne).

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.08.2015

V zbirki Bralec je izšel roman Kinderland Liliane Corobca, lani dobitnice vileniškega kristala »

Prvega septembra se začne jubilejni, 30. mednarodni literarni festival Vilenica. Kdo je letošnji vileniški zmagovalec, smo izvedeli že maja, manj pozornosti pa pritegne druga nagrada festivala, kristal. Njegovega dobitnika izbere mednarodna žirija – sestavljajo jo gostje vileniškega festivala – izmed avtorjev, ki so predstavljeni v zborniku in sodelujejo na literarnem branju, nagrado pa podelijo na literarni matineji na gradu Štanjel. Kristal je od leta 1987, ko so ga podelili prvič, prejelo pet slovenskih avtorjev, nazadnje, leta 2010, Goran Vojnović. Na zadnjih štirih festivalih so bili nagrajeni književniki iz Romunije, Bolgarije, Ukrajine in Moldavije.
Vsako leto med festivaloma izide slovenski prevod vileniškega nagrajenca – lani je bil to madžarski pisatelj László Krasznahorkai – dobitnik kristala pa se mora zadovoljiti le z objavo krajšega besedila v zborniku. Zadnja nagrajenka, Liliana Corobca iz Moldavije, pa je ena redkih, morda celo prva »nosilka« kristala, ki je v letu po prejemu nagrade dobila tudi prevod v slovenščino. Zahvalo za to dolguje predvsem »svojemu« prevajalcu Alešu Mustarju, ki se je zavzel za prevod in izid njenega romana Kinderland v slovenščini. Izdali smo ga pri Modrijanu v zbirki Bralec.

objavljeno v rubriki: Nagrade

21.07.2015

Črna mati zemla Kristiana Novaka bo tudi film – premiera bo predvidoma konec leta 2018 »

Hrvaški Tportal je pred kratkim poročal, da bo Črna mati zemla, roman Kristiana Novaka, doživel tudi filmsko adaptacijo. Roman, za katerega je Kristian Novak lani prejel književno nagrado roman@tportal.hr, časopis Večernji list pa ga je uvrstil med deset najboljših hrvaških romanov zadnjih petdeset let, si bo na filmskem platnu prvič mogoče ogledati predvidoma konec leta 2018. Pravice je kupila Antitalent Produkcija, pisatelj pa je na vprašanje, kako vidi svojo vlogo v tem procesu, odgovoril: »Pri vsem tem nameravam biti konstruktiven in kooperativen, kakor bom pri projektu pač potreben. Ali bom svetovalec ali bom sodeloval tudi pri scenariju, je zame pravzaprav postranska stvar. Ne pričakujem, da bi se scenaristi kompulzivno držali mojega besedila, menim, da je glavni cilj narediti močan film, a prepričan sem, da to ni mogoče zgolj s prevajanjem iz književnega v filmski medij.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.