Novica

Ruski bralci so za eno od letošnjih ›velikih knjig‹ ponovno izbrali knjigo pisateljice Ljudmile Ulicke

08.12.2016

Najvidnejši sodobni slovenski pisatelj? O tem ni dvoma, izmed sto vprašanih bi jih najbrž 99 izbralo Draga Jančarja. Gotovo bi bilo več zadrege, če bi se bilo treba odločiti za ruskega pisatelja, morda bi pomislili na Makanina, Pelevina, Vodolazkina, Šiškina ... In če bi nas kdo povprašal o ruskih pisateljicah?

Iz ruske književnosti, ene največjih in najbolj bogatih na svetu, izide v Sloveniji zaskrbljujoče malo prevodov. Podatki, ki jih o slovenski založniški produkciji objavlja NUK, pravijo, da jih je leta 2015 izšlo samo osem – za primerjavo: založniki smo v tem letu izdali 401 knjigo angleške književnosti! –, zato ne more presenečati, da imamo na voljo le dva prevoda del najpomembnejše ruske pisateljice Ljudmile Ulicke. Za drugo, novelo Sonjica, smo letos poskrbeli pri Modrijanu, in najbrž je to eden izmed dveh prevodov iz ruščine, ki ju navajajo začasni podatki za leto 2016.

Ljudmila Ulicka se je rodila leta 1943 v kraju Davlekanovo v Baškiriji, odraščala je v Moskvi in se po študiju biologije zaposlila v genetskem laboratoriju. Ker je sodelovala z avtorji samizdata, je dobila odpoved, zatem se je posvetila gledališču in pisateljevanju. Mednarodni sloves ji je prinesla že Sonjica – zanjo je prejela nagrado Médicis –, potem so se nagrade kar nizale, od ruskega bookerja (2001) do avstrijske državne nagrade za evropsko književnost (2014).
Najbrž pa za ruskega književnika ni večje časti, kot je ›velika knjiga‹ (Большая книга). To rusko literarno nagrado je ustanovil Center za podporo nacionalne literature. Podeljujejo jo od leta 2006, ko je prvo nagrado dobil Dmitrij Bikov (nagrado prejmejo trije književniki, in to v skupni vrednosti 5,5 milijona rubljev), že leto pozneje pa je pripadla Ljudmili Ulicki za roman Daniel Stein, prevajalec. Letos je bila Ulicka prav tako med nominiranci za veliko knjigo, prejela pa je tretjo nagrado (prvo ji je ›speljal‹ Leonid Juzefovič, tokrat že drugič zmagovalec, z romanom Zimska pot; drugo nagrado je prejel Jevgenij Vodolazkin za roman Letalec).
Ljudmila Ulicka je ruske bralce prepričala še večkrat, saj je bila že prvo leto sodobitnica ›nagrade za priljubljenost med bralci‹, enako kot leta 2006 pa je v tej kategoriji zmagala tudi letos. Glasovanje namreč poteka tako, da so nominirane knjige (širši izbor) določen čas brezplačno dostopne na več spletnih platformah, bralci pa nazadnje svoj najljubši roman ›všečkajo‹ na Facebooku. Seštevek teh glasov pokaže, kateri roman je najbolje zadel okus in žilico najširšega bralskega občinstva, ne le peščice izbrancev strokovnih žirij. Zato se je te ›plebiscitarne‹ podpore ruskih bralcev zelo razveselila avtorica letošnjega zmagovalnega romana Jakobova lestev: »V življenju sem prejela že veliko nagrad, nekaterih bolj, drugih manj odmevnih. Seveda je prijetno, kadar nagrado pospremi tudi na primer denarna nagrada, kako da ne. V tem primeru sem ob nagradi bralcev posebej počaščena, saj se zavedam, da so zanjo večinoma glasovali mladi ljudje: to je njihova pot v literaturo,« je povedala Ulicka ob podelitvi letošnjih ›velikih knjig‹.
Roman Jakobova lestev (2015) je družinska kronika, ki popisuje veliko število likov. V središču zgodbe je usoda intelektualca Jakoba Oseckega, rojenega ob koncu 19. stoletja, in njegove vnukinje, gledališke umetnice Nore. V začetku 21. stoletja Nora naleti na pisma, ki sta si jih pošiljala Jakob in njena babica Marija, in v arhivih KGB pridobi dostop do njegovega dosjeja. Zametki romana so zrasli okoli pisem iz avtoričinega osebnega arhiva.
Slavnostna razglasitev treh dobitnikov letošnje velike knjige in treh nagrajencev po izboru bralcev je bila 6. decembra; tradicionalno jo pripravijo v moskovskem Domu Paškova.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

11.07.2017

Hrvaški pisatelj Kristian Novak že drugič prejel literarno nagrado roman@tportal.hr – Cigan, a najlepši »

V petek je bila v Zagrebu podeljena jubilejna, 10. književna nagrada roman@tportal.hr. Tportal.hr je hrvaški spletni časopis v lasti družbe Hrvatski Telekom (HT). Nič posebnega, bi kdo pomislil na prvi pogled, če ne opozorimo, da ima portal izjemno bogate kulturne vsebine in celo književno nagrado za roman. Prvič je bila podeljena leta 2008, vredna je 50.000 kun, seznam dosedanjih nagrajencev pa izkazuje, da skrbniki nagrade zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.
Na natečaj za najboljši roman leta 2016 je bilo prijavljenih 47 romanov, žirija jih je najprej izbrala 11 in nato peterico finalistov: romane Slađane Bukovac, Daše Drndić, Damirja Karakaša ter Kristiana Novaka in Olje Savičević Ivančević, nagrajencev leta 2014 oziroma 2011. Zmagal je Kristian Novak z romanom Ciganin, ali najljepši (Cigan, a najlepši), ki ga je objavila zagrebška založba OceanMore, in tako postal prvi dvojni nagrajenec.

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.04.2017

Zločin in ljubezen Romana Rozine je žirija za kresnika razglasila za enega najboljših romanov leta 2016 »

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic časnik Delo počasti z objavo seznama desetih najboljših slovenskih romanov, izdanih v preteklem letu. Mesec dni pred slovesno podelitvijo na kresni večer, 23. junija, se seznam zoži na pet finalistov. Ti ukrojijo literarno srečanje na Rožniku, zmagovalec, ki ga žirantje izberejo tik pred vrhuncem v Cankarjevi spominski sobi, prejme denarno nagrado in plaketo ter s prižigom kresnega ognja prične tradicionalno kresovanje. Kako leto ga zagode vreme, a to nagradi ne odvzame leska in tudi ne odvrne kupcev, da bi se že naslednji dan odpravili po knjigarnah na »lov« za aktualnim kresnikovim romanom. In to je to – kresnik je bržkone najvplivnejše in najodmevnejše literarno priznanje na Slovenskem. Dovolj prepričljiv bi moral biti že podatek, da smo lahko nagrajeni roman vsaj v mesecu po podelitvi – če tega ni preprečil izid kake vroče erotične uspešnice – videli na enem od desetih mest lestvice Naj 10 v slovenskih knjigarnah.

objavljeno v rubriki: Nagrade

17.04.2017

Roman Ubežni delci je izšel na rojstni dan kanadske pesnice in pisateljice Anne Michaels »

Ubežni delci (Fugitive Pieces, 1996) so prvi izmed dveh romanov kanadske pesnice Anne Michaels. Avtorica, rojena leta 1958 v Torontu v Kanadi, je predvsem pesnica; svoj pesniški prvenec, Težo pomaranč (The Weight of Oranges), je objavila leta 1986 in zanj prejela Commonwealthovo književno nagrado za dosežke na področju obeh Amerik, za drugo zbirko, Rudarjev ribnik (Miner's Pond, 1991), jo je nagradilo Združenje kanadskih književnikov. Zatem je napisala roman Ubežni delci in si mesto med najpomembnejšimi kanadskimi romanopisci pridobila že z nominacijo za prestižno nagrado Doris Giller, več kanadskim nagradam pa sta se pridružili še nagrada Orange (zdaj Baileysova nagrada) in Guardianova nagrada za roman. Leta 2009 je Michaels objavila drugi roman – Zimski svod (The Winter Vault).

objavljeno v rubriki: Nagrade

18.01.2017

Nagrado esAsi 2016 je prejel Ferdinand Miklavc za prevod romana Galíndez Manuela Vázqueza Montalbána »

Nagrada esAsi je priznanje za najboljši literarni prevod iz španščine v slovenščino, ki jo od leta 2008 slovenskim prevajalcem podeljuje Veleposlaništvo Španije v Sloveniji. Letos jo je podelilo petič, strokovna žirija, ki jo sestavljajo novinarka Mojca Mavec, diplomat Aljaž Gosnar, prevajalec in predstavnik Društva slovenskih književnih prevajalcev Aleš Berger in prevajalka ter predstavnica Kateder za španski jezik in književnost na Filozofski fakulteti UL Marjeta Prelesnik - Drozg, predseduje pa ji pisateljica, prevajalka in profesorica Katarina Marinčič, je izbirala med 19 prevodi del španskih in južnoameriških avtorjev, ki so izšli med letoma 2008 in 2016.

Nagrado je prejel Ferdinand Miklavc, prevajalec iz španščine, in to za prevod romana Galíndez (1990) španskega pisatelja in pesnika Manuela Vázqueza Montalbána (1939–2003). Roman smo izdali pri Modrijanu leta 2011.
Če kdo meni, da literarnih del ni mogoče povsem objektivno ocenjevati in da nagrade niso vedno merilo njihove kakovosti, glede del Vázqueza Montalbána ne more biti nobenega dvoma.

objavljeno v rubriki: Nagrade

06.06.2016

Joyce Carol Oates – njene teme niso lahke, vedno je v njih kritika družbe, oblasti, človeških slabosti »

»Koža pisatelja, ki je izdal toliko knjig kot jaz, mora biti debela kot nosorogova, a pod njo še vedno biva kot metuljček krhek in upajoč duh.« Tako je tvitnila danes oseminsedemdesetletna ameriška pisateljica Joyce Carol Oates in v enem stavku povzela bistvo svojega osupljivega opusa.
Kariera dekleta z revnega podeželja na severu države New York se je začela zelo zgodaj: nadarjenost in veselje do pisanja je pokazala že v osnovni šoli in od takrat, ko ji je babica pri štirinajstih letih podarila prvi pisalni stroj, ni odnehala. Bila je izjemno uspešna študentka in prav kmalu zatem profesorica na več univerzah (najdlje na Princetonu), mentorica mnogim mladim literatom, urednica, kritičarka … ob vsem tem pa pisala in pisala in pisala, po dve do tri knjige na leto.

objavljeno v rubriki: Nagrade