E-novice

Novica

Roman@tportal.hr, Ksaver Šandor Gjalski in Fran Galović 2017 – tri nagrade za roman Kristiana Novaka

29.10.2017

Galovićeva jesen je literarni festival z več kot dvajsetletno tradicijo, ki ga konec oktobra prirejajo v Koprivnici na Hrvaškem, v čast književniku Franu Galoviću (1887–1914), rojenemu v kraju Peteranec pri Koprivnici. V sklopu tridnevnega festivala, ki ima nekaj zadnjih let tudi mednarodni značaj – letos je gostil književnike iz Slovenije, Nizozemske in Slovaške –, potekajo književna srečanja, javna branja, predstavitve knjig, okrogle mize, strokovni in znanstveni kolokviji, razstave itd., sklene pa ga razglasitev dobitnika literarne nagrade Fran Galović za najboljšo knjigo na temo domovine in/ali identitete. V soboto, 28. oktobra, so jo podelili enaindvajsetič.

Nagrado Fran Galović 2017 je prejel Kristian Novak za roman Cigan, a najlepši (Ciganin, ali najljepši, 2016). To je že njegova tretja nagrada letos: julija je dobil – že drugič – nagrado roman@tportal.hr, istega dne kot Galovićevo pa je z literarne prireditve Dnevi Ksaverja Šandorja Gjalskega (Zabok) odnesel še istoimensko nagrado za najboljše prozno delo. Novakov tretji roman je bil nominiran tudi za regionalno nagrado Meše Selimovića, ki jo podeljujejo septembra v Tuzli. Konec leta prihaja Cigan na oder Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.
Kristian Novak je s svojim novim romanom prekosil samega sebe – uspeh romana Črna mati zemla (2013; slovenski prevod 2015; Đurđa Strsoglavec), ki je po dveh razprodanih natisih letos izšel še tretjič, navdušil v odrski priredbi Zagrebškega gledališča mladih, postal literarna predloga za celovečerni film Roka Bička in bil preveden v več jezikov, celo v esperanto, ni bil naključje.
Slovenski prevod Cigana bo!

Kristian Novak je maja 2016 gostoval v Ljubljani. Videli smo ga tudi v oddaji Profil.
 
objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

14.09.2014

Prvič v zgodovini podeljevanja Sovretove nagrade objavljene tudi nominacije »

Naposled je tudi Društvo slovenskih književnih prevajalcev dognalo, kako pomembna je promocija odličnih prevodov in prevajalcev in da pot do njihovih bralcev in kupcev utirajo tudi nagrade. Poročanje o Sovretovi nagradi, najpomembnejši slovenski prevajalski nagradi, se lahko tako začne že pred podelitvijo, a le, tako kot je pri drugih književnih nagradah že običaj, če se objavljajo tudi nominacije. Društvo je ta korak prvič naredilo letos. V zadnji Bukli je objavilo imena treh prevajalcev in njihovih prevodov, ki so prišli v ožji izbor za Sovretovo nagrado 2014. »S tem poskušamo doseči večjo transparentnost pri podeljevanju nagrade, predvsem pa opozoriti javnost na več izvrstnih prevajalcev in prevodov, ki si, četudi ne bodo vsi nagrajeni, brez dvoma zaslužijo pozornost,« je zapisala Nada Grošelj, predsednica društvene komisije za nagrade in priznanja.

Med nominiranimi prevodi je tudi roman Tema irskega literarnega virtuoza Johna McGaherna (1934–2006).

objavljeno v rubriki: Nagrade

27.08.2014

Jančarjevo Drevo brez imena v angleščini, To noč sem jo videl v poljščini, pred izidom Maj, november »

Drago Jančar je naš edini pisatelj, ki mu je uspelo trikrat osvojiti nagrado Kresnik: za romane Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) ter To noč sem jo videl (2011). Na seznamu nominirancev se je po letu 1991, ko je bila ta nagrada, še danes edino slovensko priznanje za roman, podeljena prvič, znašel prav vsak Jančarjev roman, ki ga je napisal. V izboru za kresnika so bili namreč tudi Posmehljivo poželenje (1994), Graditelj (2007) in Drevo brez imena (2009). Poleg še drugih slovenskih književnih nagrad, kot so Prešernova, Rožančeva, Grumova, je dobil še nekaj pomembnih tujih in mednarodnih nagrad.
Drago Jančar je tudi najbolj prevajani sodobni slovenski književnik, eno prevodno najuspešnejših del pa je njegov deveti in zadnji roman To noč sem jo videl, ki je pred kratkim izšel še v poljščini in romunščini.

objavljeno v rubriki: Nagrade

20.08.2014

Obsežen in kompleksen roman, ki je med makedonskimi bralci požel veliko navdušenje, zdaj tudi v slovenščini »

To pomeni, da lahko zdaj navdušenje z njimi delite tudi vi. Roman Rezervno življenje makedonske pisateljice Lidije Dimkovske, ki že od leta 2001 živi in ustvarja v Sloveniji, je namreč odslej mogoče brati tudi v slovenščini, v prevodu Aleša Mustarja.
Objavljamo izbor odzivov kritikov in bralcev na izid romana v Makedoniji leta 2012. Prepričal pa je tudi strokovno javnost – Dimkovska je za roman prejela nagrado Društva pisateljev Makedonije za najboljše prozno delo leta, nagrado Evropske unije za književnost, postala pa je tudi »osebnost leta na področju književnosti« časnika Nova Makedonija.

objavljeno v rubriki: Nagrade

13.08.2014

Filmski režiser, ki je tudi pisatelj, ali pisatelj, ki je tudi filmski režiser. Je to sploh pomembno? Roman V koži drugega je preprosto odličen »

Kako je v koži človeka, ki se včasih sprašuje, po kakšnem čudnem ključu je bil »dodeljen« svoji družini? In kako mora biti šele potem, ko ga začnejo ljudje zamenjevati z nekom drugim, nekom, ki živi precej drugačno življenje, morda tako, po katerem hrepeni prvi? Kdo je pravzaprav »prvi« in kdo »drugi«? Roman irskega pisatelja Neila Jordana Mistaken, ki ga bomo v slovenščini brali z naslovom V koži drugega – zanj je avtor prejel irsko književno nagrado – se spopada z vprašanji te vrste in obenem vzbuja vtis, da je na tem svetu mogoče vse, zlasti če živiš le nekaj metrov stran od hiše Brama Stokerja, avtorja slovitega Drakule, v okolju, v katerem ti lahko celo gredica tulipanov vzbudi kurjo polt. Zgodba, polna presenetljivih obratov, mestoma pretresljiva in občasno začinjena s srhljivostjo, je napisana s pisateljsko dovršenostjo in izpiljenim slogom, tako da nas kar preseneti, ko ugotovimo, da je njen avtor morda še bolj kot pisatelj znan in priljubljen kot režiser; med drugim je za Igro solz prejel oskarja za scenarij in nominacijo za režijo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

05.08.2014

Znanstvena kriminalka, ki na presenetljiv način oživlja v strokovnih revijah spečo zgodovino moderne medicine »

Ebola, aids, poliomielitis, tuberkuloza, lepra, kuga, kolera ... – strahotne bolezni, ki spreminjajo svet. In bogatijo svetovno književnost. Kdo ne pozna Camuseve Kuge, Mannove Čarobne gore, Márquezove Ljubezni v času kolere? Tudi med najmodernejšimi romani je najti mnogo takšnih, katerih zgodba se vrti okoli bolezni, tudi najstrašnejših kužnih bolezni v zgodovini medicine.
Prevodom Spahićevih Hansenovih otrok, Hollinghurstove Linije lepote, Rothove Nemeze, Vallejevega Brezna in še nekaterih drugih, ki so izšli v zadnjih letih, se zdaj pridružuje še Kuga & kolera francoskega pisatelja Patricka Devilla (1957), zdaj prvič predstavljenega slovenskim bralcem. A delo je – kljub zelo stvarnemu naslovu – mnogo več kot roman o boleznih. Pripoveduje namreč zgodbo velikega švicarsko-francoskega znanstvenika Alexandra Yersina, odkritelja bakterije kuge, ki je po njem dobila ime Yersinia pestis, in cepiva zoper njo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.