E-novice

Novica

Roman@tportal.hr, Ksaver Šandor Gjalski in Fran Galović 2017 – tri nagrade za roman Kristiana Novaka

29.10.2017

Galovićeva jesen je literarni festival z več kot dvajsetletno tradicijo, ki ga konec oktobra prirejajo v Koprivnici na Hrvaškem, v čast književniku Franu Galoviću (1887–1914), rojenemu v kraju Peteranec pri Koprivnici. V sklopu tridnevnega festivala, ki ima nekaj zadnjih let tudi mednarodni značaj – letos je gostil književnike iz Slovenije, Nizozemske in Slovaške –, potekajo književna srečanja, javna branja, predstavitve knjig, okrogle mize, strokovni in znanstveni kolokviji, razstave itd., sklene pa ga razglasitev dobitnika literarne nagrade Fran Galović za najboljšo knjigo na temo domovine in/ali identitete. V soboto, 28. oktobra, so jo podelili enaindvajsetič.

Nagrado Fran Galović 2017 je prejel Kristian Novak za roman Cigan, a najlepši (Ciganin, ali najljepši, 2016). To je že njegova tretja nagrada letos: julija je dobil – že drugič – nagrado roman@tportal.hr, istega dne kot Galovićevo pa je z literarne prireditve Dnevi Ksaverja Šandorja Gjalskega (Zabok) odnesel še istoimensko nagrado za najboljše prozno delo. Novakov tretji roman je bil nominiran tudi za regionalno nagrado Meše Selimovića, ki jo podeljujejo septembra v Tuzli. Konec leta prihaja Cigan na oder Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.
Kristian Novak je s svojim novim romanom prekosil samega sebe – uspeh romana Črna mati zemla (2013; slovenski prevod 2015; Đurđa Strsoglavec), ki je po dveh razprodanih natisih letos izšel še tretjič, navdušil v odrski priredbi Zagrebškega gledališča mladih, postal literarna predloga za celovečerni film Roka Bička in bil preveden v več jezikov, celo v esperanto, ni bil naključje.
Slovenski prevod Cigana bo!

Kristian Novak je maja 2016 gostoval v Ljubljani. Videli smo ga tudi v oddaji Profil.
 
objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

18.10.2014

Dober nos in dobri informatorji – Kristian Novak v finalu za književno nagrado hrvaškega portala tportal.hr »

»V založbi Modrijan imajo bodisi zelo dobre hrvaške informatorje ali pa izjemen nos za kakovostne pisatelje, s potencialom, da postanejo nacionalne zvezde,« je leta 2011 v oceni romana Hotel Zagorje Ivane Simić Bodrožić zapisala Dnevnikova recenzentka Iva Kosmos. Imamo eno in drugo, je naš odgovor, in to se je izkazalo tudi letos: do romana Črna mati zemla, ki ga je lani pri zagrebški založbi Algoritam objavil hrvaški pisatelj Kristian Novak, nas je vodila »dobra informatorka«, sicer ne hrvaška, temveč naša – izvrstna poznavalka hrvaške književnosti in prevajalka dr. Đurđa Strsoglavec.
Roman Črna mati zemla, katerega prevod izide pri naši založbi prihodnje leto, se je iz predizbora za nagrado roman@tportal.hr prebil tudi v finale.

objavljeno v rubriki: Nagrade

10.10.2014

Drago Jančar »preskočil« še drugo stopnico in ostal v igri za francosko nagrado Femina »

Četrtek, 9. oktober, je bil za vse, ki spremljamo literarne nagrade pri nas in po svetu, nadvse zanimiv. Izbran je bil letošnji Nobelov nagrajenec, Patrick Modiano, po letu 2008 spet Francoz. V Franciji je najbrž završalo in so druge objave morda ostale »obrobne« ... Toda ne za nas, ki smo čakali na razglasitev drugega izbora za nagrado Femina. V kategorijo »tuji roman« se je namreč uvrstil tudi Drago Jančar, in to s prevodom romana To noč sem jo videl (Cette nuit, je l'ai vue), ki ga je za pariško založbo Phébus prevedla Andrée Lück-Gaye.

objavljeno v rubriki: Nagrade

02.10.2014

Roman Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka je nominiran za nagrado roman@tportal.hr »

Pri založbi Modrijan se po odlične knjige radi odpravimo tudi čez eno samo mejo in ena od njih nas ločuje od Hrvaške, kjer cveti zares vrhunska literatura. Na police slovenskih knjigarn smo tako pripeljali že več imenitnih romanov hrvaških pisateljev in pisateljic, kot so Daša Drndić, Renato Baretić, Ivana Simić Bodrožić, Veljko Barbieri, Tatjana Gromača in Želimir Periš. Svoje hrvaške avtorje si prizadevamo tudi pripeljati v Ljubljano, in to nam je skoraj vedno tudi uspelo. Da izbiramo prava imena in prave knjige, pa dokazujejo tudi nagrade in nominacije. Za prevod romana Hotel Zagorje smo se odločili, še preden je avtorica zanj prejela nagrado Kiklop, Tatjana Gromača je za svoj roman Božji otročički prejela več nagrad in je bila lani nominirana tudi za nagradi roman@tportal.hr in Kiklop, kakšno nagrado pa utegne dobiti tudi lani izdani roman Kristiana Novaka Črna mati zemla, ki bo v prevodu Đurđe Strsoglavec izšel drugo leto pri naši založbi.

objavljeno v rubriki: Nagrade

26.09.2014

Po šestih letih izhajanja nova podoba zbirke Bralec, Modrijanove največje literarne zbirke »

V trenutku, ko založba zasnuje novo zbirko, še sluti ne, kako dolgo bo njeno življenje. Bo izšlo deset, dvajset, petdeset naslovov? Marsikatera zbirka ugasne v letu ali dveh, nekatere ugasnejo skupaj z založbo, so pa tudi takšne, ki izhajajo desetletja.
Modrijanova zbirka Bralec je nastala leta 2008, skoraj hkrati z izidom zbirke Euroman, verjetno prve in zadnje literarne zbirke na Slovenskem, ki je izšla v enem dnevu in je obsegala kar 27 naslovov. Tako izjemnega dosežka ne bo lahko ponoviti, vsekakor pa je Euroman dokaz, da je mogoče.

Zbirka Bralec, katere prva knjiga je 25. ura ameriškega pisatelja Davida Benioffa – malo pozneje je v zbirki izšel še njegov odlični in za zdaj še vedno zadnji roman Mesto tatov – je literarna zbirka, v kateri izide na leto najmanj šest knjig. Pred kratkim smo poročali, da je izšla 80. knjiga v zbirki, kar je že občudovanja vredna številka – šlo je za izid romana Rezervno življenje slovensko-makedonske pisateljice Lidije Dimkovske.

objavljeno v rubriki: Nagrade

21.09.2014

Roman Draga Jančarja To noč sem jo videl nominiran za francosko literarno nagrado Femina »

September je čas, ko začnejo Francozi objavljati nominacije za svoje najstarejše in najprestižnejše literarne nagrade za roman: Goncourtovo (1903), Renaudotovo (1926), veliko nagrado Francoske akademije za roman (1918), nagrado Femina (1904) in nagrado Médicis (1958). Prve tri (v oklepajih smo pripisali leto prve podelitve) še danes prejmejo samo francoski književniki, zadnji dve pa so pozneje začeli dobivati tudi avtorji tujih romanov, prevedenih v francoščino. Femino so za tuji roman prvič podelili leta 1985 – dobil jo je južnoafriški pisatelj J. M. Coetzee, pozneje tudi nobelovec (2003), nagrado Médicis pa je prvi dobil Italijan Luigi Malerba leta 1970.
Nagrado Femina bodo letos za tuji roman podelili tridesetič. Prvi izbor (najpomembnejše francoske nagrade imajo do podelitve dva ali tri izbore) je bil objavljen v petek, 19. septembra, v štirinajsterici izbranih avtorjev, katerih romani so v zadnjem letu izšli v Franciji, pa je tudi slovenski pisatelj Drago Jančar z romanom To noč sem jo videl (Cette nuit, je l'ai vue), ki ga je za pariško založbo Phébus prevedla Andrée Lück-Gaye. Izšel je 9. januarja 2014, odzivi francoske literarne kritike in bralcev pa so bili izjemni, tako da je bil roman že po štirih mesecih ponatisnjen.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.