E-novice

Novica

Roman Draga Jančarja To noč sem jo videl nominiran za francosko literarno nagrado Femina

21.09.2014

September je čas, ko začnejo Francozi objavljati nominacije za svoje najstarejše in najprestižnejše literarne nagrade za roman: Goncourtovo (1903), Renaudotovo (1926), veliko nagrado Francoske akademije za roman (1918), nagrado Femina (1904) in nagrado Médicis (1958). Prve tri (v oklepajih smo pripisali leto prve podelitve) še danes prejmejo samo francoski književniki, zadnji dve pa so pozneje začeli dobivati tudi avtorji tujih romanov, prevedenih v francoščino. Femino so za tuji roman prvič podelili leta 1985 – dobil jo je južnoafriški pisatelj J. M. Coetzee, pozneje tudi nobelovec (2003), nagrado Médicis pa je prvi dobil Italijan Luigi Malerba leta 1970.
Nagrado Femina bodo letos za tuji roman podelili tridesetič. Prvi izbor (najpomembnejše francoske nagrade imajo do podelitve dva ali tri izbore) je bil objavljen v petek, 19. septembra, v štirinajsterici izbranih avtorjev, katerih romani so v zadnjem letu izšli v Franciji, pa je tudi slovenski pisatelj Drago Jančar z romanom To noč sem jo videl (Cette nuit, je l'ai vue), ki ga je za pariško založbo Phébus prevedla Andrée Lück-Gaye. Izšel je 9. januarja 2014, odzivi francoske literarne kritike in bralcev pa so bili izjemni, tako da je bil roman že po štirih mesecih ponatisnjen.
Jančar bo do naslednjega izbora, ki bo 9. oktobra, v družbi z Ircema Johnom Banvillom in Sebastianom Barryjem, Avstralko nemškega rodu Lily Brett, ameriško-mehiško pisateljico Jennifer Clement, Američani Charlesom Frazierjem, Claire Messud, Philippom Meyerjem in Jamesom Salterjem, Britancem Nellom Leyshonom, Kubancem Leonardom Paduro, Britanko nigerijsko-ganskega porekla Taiye Selasi, Izraelko Zeruyo Shalev in Kolumbijcem Juanom Gabrielom Vasquezom. Tretji, finalni izbor bo 23. oktobra, nagrajenec pa bo znan 3. novembra.

Za spremljanje francoskih književnih nagrad priporočamo spletno stran livreshebdo.fr.

Tik pred izidom je Jančarjev roman Maj, november.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

07.01.2016

Deveti natis Jančarjevega romana To noč sem jo videl; med prevodi še italijanski in angleški »

To noč sem jo videl, deveti roman Draga Jančarja, je izšel 10. septembra 2010. Tomo Vidic, eden njegovih prvih bralcev pa tudi recenzentov, je v začetku oktobra 2010 v Primorskih novicah naklado 1500 izvodov ocenil kot drzno (vendar le na prvi pogled). Imel je prav, romani slovenskih pisateljev in pisateljic izhajajo v zelo skromnih nakladah, v nekaj sto izvodih, pa še teh ni lahko prodati. A prav je imel tudi v tem, da »v tej drznosti ni nobenega tveganja« – prvi natis romana je bil namreč razprodan v treh mesecih, na prvi pogled drzni pa so bili tudi vsi nadaljnji natisi, tako da je bilo v petih letih po izidu prodanih že blizu 10 tisoč izvodov.
Jančarjev roman je leta 2011 prejel Delovo nagrado Kresnik in bil izbran za tekmovanje srednješolcev v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Drugih priznanj v domovini – razen odličnega sprejema pri kritikih in bralcih – žal ni bilo mogoče pričakovati, so pa začeli drug za drugim izhajati prevodi v druge jezike. Najbolj so pohiteli na Hrvaškem, kjer je roman izšel že leta 2012 (Noćas sam je vidio). Do konca leta 2015 je izšlo kar enajst prevodov, po hrvaškem še bolgarski (Tazi noš ja vidjah, 2013), ruski (Etoj noč'ju ja ee videl, 2013), francoski (Cette nuit, je l’ai vue, 2014), poljski (Widziałem ją tej nocy, 2014), romunski (Azi-noapte am văzut-o, 2014), makedonski (Taa nok ja vidov nea, 2014), srbski (Te noći sam je video, 2015), finski (Sinä yönä näin hänet, 2015), nemški (Die Nacht, als ich sie sah, 2015) in italijanski (Stanotte l'ho vista, 2015).

objavljeno v rubriki: Nagrade

07.12.2015

Modrijanov decembrski obračun 2: Nagrade, nominacije in priznanja v letu 2015 »

Kritiške nagrade niso kar tako in veseli smo lahko, da smo pred nekaj leti končno dobili tudi nagrado, ki jo za najboljše slovensko literarno delo podeljujejo kritiki. Letos je Društvo slovenskih literarnih kritikov svoje kritiško sito podelilo romanu Po njihovih besedah Katarine Marinčič, ki smo ga izdali jeseni 2014.
Kresnika, nagrado za najboljši slovenski roman preteklega leta, je časnik Delo letos podelil petindvajsetič. Ni se zgodilo prvič, da sta bila v deseterico najboljših »izvoljena« kar dva romana, ki sta izšla pri Modrijanu, prvikrat pa sta se oba uvrstila tudi v peterico. Tako sta Katarina Marinčič z romanom Po njihovih besedah in Andrej E. Skubic z romanom Samo pridi domov drug ob drugem dočakala slovesno razglasitev na Rožniku mokrega 23. junija. Najprepričljivejši je bil Andrej E. Skubic, ki si je tako že tretjič pustil nadeti na glavo kresnikov zmagovalni venec.
Mladinski romaneskni prvenec Vladimirja P. Štefaneca Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov je maja očaral žirijo za desetnico, a ne dovolj, da bi iztržil kaj več kot nominacijo, zato pa so bili pogumnejši »večerovci«, ki so roman razglasili za najboljšo izmed knjig za otroke in mladino leta 2014. Še pred večernico pa je Štefaneca prijetno presenetila tudi odločitev Državne komisije za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje, ki je roman izbrala za branje v šolskem letu 2015/16.

objavljeno v rubriki: Nagrade

28.11.2015

Med devetimi nominirankami za nagrado Mira 2015 je tudi pisateljica in prevajalka Maja Novak »

V sredo, 25. novembra, so na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma razglasili 9 nominirank za nagrado Mira, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra PEN ženskam za »izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebne drže«.
Med nominirankami je tudi pisateljica, prevajalka in kolumnistka Maja Novak, ki jo je za nagrado predlagala založba Modrijan. Maja Novak se zadnja leta ukvarja predvsem s prevajanjem in publicistiko ter manj s pisateljevanjem. Prevaja iz angleščine, francoščine, italijanščine, srbščine in hrvaščine, tako knjige za odrasle kakor za otroke in mladino, tako leposlovna kot stvarna dela. Lani je strokovna komisija za Sovretovo nagrado njen prevod romana Tema Johna Mcgaherna razglasila za enega izmed treh najuspešnejših prevodov leta.

objavljeno v rubriki: Nagrade

08.10.2015

Imamo nobelovko – Svetlana Aleksijevič, avtorica knjige Černobilska molitev »

Letošnja Nobelova nagrajenka za književnost je beloruska pisateljica in novinarka Svetlana Aleksandrovna Aleksijevič. Švedsko akademijo je prepričala njena »mnogoglasna pisava, s katero je postavila spomenik trpljenju in pogumu v našem času«.

Svetlana Aleksijevič (roj. 1948) se je kot novinarka, dopisnica in tudi učiteljica ukvarjala z različnimi literarnimi zvrstmi (kratkimi zgodbami, eseji, reportažami). Pri tem je razvila metodo, s katero se je literarno »v največji možni meri približevala stvarnemu življenju« in tako glasove posameznikov zlagala v ›sestavljanko‹ sodobne resničnosti. ›Mali človek‹ v njenih knjigah pripoveduje o času in samem sebi; iz tega je zrasla posebna literarna zvrst: polifoni izpovedni roman, v katerem se iz malih zgodb poraja velika zgodba – zgodba o 20. stoletju.

objavljeno v rubriki: Nagrade

22.09.2015

Nagrada Združenja slovenskih filmskih kritikov filmu Psi brezčasja; film je bil posnet po istoimenskem romanu »

Festival slovenskega filma v Portorožu je mimo, nagrade podeljene, komentarji v medijih, ki premišljujejo o videnem, živahni. Eden od razlogov za to so prav Psi brezčasja, ki so obveljali za glavno presenečenje dogodka. Film, posnet v neodvisni produkciji in postavljen v Velenje, ki nastopa kot »anonimno mesto greha«, kot se je izrazila Ana Jurca na spletnem portalu MMC RTV Slovenija, je najbolj navdušil strokovno javnost in pobral nagrado Združenja slovenskih filmskih kritikov, pohval pa je bil deležen tudi v medijih. »Tej nagradi bi še najbolj ploskal, ne le kot filmski kritik in poročevalec s festivala, ampak že kot ›navaden gledalec‹,« je odločitev žirije (Nina Cvar, Ana Jurc in Denis Valič) pospremil Zdenko Vrdlovec v Dnevniku (21. 9. 2015).
Vrdlovec je Pse brezčasja razglasil tudi za »v vsej zgodovini slovenskega filma prvo zares posrečeno kriminalko, povrhu še z vsemi stilističnimi potezami filma noir«. Kar pomeni, da se je »slovenski film, vsaj ta iz Velenja, vendarle naučil govorice ›univerzalne‹ kriminalke.« (Dnevnik, 19. 9. 2015) Ženja Leiler, ki je v bilanci letošnje celovečerne filmske bere kot edina res prepričljiva filma prepoznala Utrip ljubezni (režija Boris Petkovič) in Pse brezčasja (režija Matej Nahtigal), pa je posebej opozorila na dobro kamero in scenografijo Psov: »Scenografija pa je skupaj s kamero prepričljiva nekje drugje.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.