E-novice

Novica

Philip Roth prejel mednarodno Bookerjevo nagrado

18.05.2011

Pesti so pomagale. Ko smo objavili vest o nominirancih za četrto mednarodno Bookerjevo nagrado, smo odkrito priznali, da držimo pesti za Philipa Rotha, velikega ameriškega literata, čigar delo zavzema pomembno mesto tudi v našem prevodnem programu. Izdali smo namreč že štiri njegove romane, Ameriško pastoralo, »kraljico« Rothovega opusa, kratka romana Slehernik in Ogorčenje, ter, že pred leti, Človeški madež, za izid jeseni ali v začetku drugega leta pa prevajalka Miriam Drev že pripravlja prevod Rothovega predzadnjega romana Ponižanje (The Humbling, 2009).
Mednarodno Bookerjevo nagrado podeljujejo bienalno od leta 2005 pisatelju ali pisateljici za vseživljenjski prispevek svetovni književnosti, kar pomeni, da jo lahko, za razliko od običajne Bookerjeve nagrade za roman, dobi tudi Američan. Nominiranci so seveda samo resnično veliki pisatelji, z bogatim literarnim opusom in dolgoletnim pisateljskim stažem, večinoma tudi ovenčani s številnimi pomembnimi nagradami. Tako se je letos, ob Philipu Rothu, ki je bil nominiran že tretjič, za nagrado potegovalo še dvanajst pisateljev in pisateljic, med njimi velika imena kot Italijanka Dacia Maraini, Britanec Philip Pullman ter Američanki Marilynne Robinson in Anne Tyler.
Na uradni spletni strani nagrade so zapisali, da je Roth literarni velikan in eden izmed najbolj profiliranih, nagrajenih in kontroverznih avtorjev na svetu. Predsednik žirije, Rick Gekoski, je ob razglasitvi dejal: »Več kot pol stoletja Rothove knjige navdihujejo, izzivajo in zabavajo mnogoštevilno in še vedno naraščajoče občinstvo. Njegov ustvarjalni duh ni samo predrugačil naših predstav o judovski identiteti, temveč je na novo začrtal smernice literature, in to ne le ameriške. Njegova literarna kariera je izjemna zato, ker se je začela na visoki ravni in se v nadaljevanju le še krepila. V petdesetih in šestdesetih letih, ko mnogi književniki čutijo upad ustvarjalne moči, je Roth ustvaril niz vrhunskih romanov. Njegov zadnji, Nemesis, je sveža, znamenita pripoved, ki je prežeta s čustvi na način, kot ga še ni napisal. To je čudovit dosežek.«
Philip Roth je ob razglasitvi med drugim dejal: »Eno največjih zadovoljstev, ki jih doživljam kot pisatelj, je, da so moja dela na voljo širšemu svetovnemu občestvu, kljub zagatam, ki jih prevajanje mojih del lahko sproži. Upam, da mi bo nagrada prinesla pozornost tistih bralcev po vsem svetu, ki se še niso srečali z mojimi deli. Nagrada je zame velika čast in v veliko veselje mi je, da sem jo prejel.«
V žiriji so bili pisatelj in akademik dr. Rick Gekoski (predsednik), publicistka, pisateljica in kritičarka Carmen Callil in literat Justin Cartwright. Uradna slovesnost ob podelitvi pa bo večerja 28. junija v Londonu.

In zdaj primaknimo še svoj lonček. Ameriško pastoralo vam v tem tednu, torej do srede, 25. maja, nudimo v Ponudbi tedna. Če torej poleg nje v košarico položite še kakšno knjigo (lahko tudi učbenik), romanu znižate ceno za 20 %. In še dodatna ponudba: ob nakupu Ameriške pastorale, Slehernika in Ogorčenja hkrati vam podarimo roman Človeški madež. A pohitite, na voljo je samo še nekaj izvodov.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

13.06.2018

Hrvaška pisateljica Ivana Sajko je za Ljubezenski roman prejela mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur »

Hiša svetovnih kultur – Haus der Kulturen der Welt (HKW) – je umetnostna galerija, muzej sodobne umetnosti in kulturna institucija, ki domuje v leta 1957 zgrajeni markantni zgradbi ob reki Spreji v Berlinu, na John-Foster-Dulles-Allee. Od leta 2009 ustanova podeljuje mednarodno književno nagrado za najboljši tuji roman, preveden v nemščino. Prvi nagrajenec je bil Američan Daniel Alarcón, sledili so Marie NDiaye (Francija), Mihail Šiškin (Rusija), Mircea Cărtărescu (Romunija), Teju Cole (Nigerija/ZDA), Dany Laferrière (Haiti, Kanada), Amos Oz (Izrael), Shumona Sinha (Francija) in Fiston Mwanza Mujila (Demokratična republika Kongo). HKW in sklad Elementarteilchen nagradita tako avtorja/avtorico kakor prevajalca/prevajalko.

Deseto mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur, za leto 2018, pa je prejela hrvaška pisateljica Ivana Sajko za Liebesroman (Ljubavni roman, 2015).

objavljeno v rubriki: Nagrade

10.03.2018

Enajsti natis in še dva prevoda romana To noč sem jo videl Draga Jančarja »

Slovenski roman desetletja? Ne dvomimo, da bi se večina bralcev odločila za Jančarjev roman To noč sem jo videl. Temu v prid ne govorijo le številni prevodi ter nagrade in nominacije, ampak tudi (ali predvsem) prodajne številke: pred kratkim je izšel že enajsti natis tega romana. Čemu le, če ne zaradi odlične prodaje?

Roman To noč sem jo videl (Jančarjev deveti roman; pozneje je objavil še dva, pri naši založbi Maj, november) je izšel septembra 2010 v visoki nakladi 1500 izvodov in bil razprodan v dveh mesecih. Prvemu ponatisu je sledil kresnik leta 2011 (Jančarjev tretji), roman je bil v istem letu izbran za Cankarjevo tekmovanje srednješolcev, leto pozneje pa preveden v hrvaški jezik. Po ruskem in bolgarskem prevodu leta 2013 je leto pozneje izšel še v francoščini in pisatelju v Franciji prinesel dve nominaciji in dve nagradi; najodmevnejša je bila nagrada za najboljšo tujo knjigo – Prix du Meilleur livre étranger (PMLE).

objavljeno v rubriki: Nagrade

13.01.2018

Miles Franklin, »zvezda« avstralske književnosti, je dobila prvi prevod v slovenščino. – Moja sijajna kariera »

Avstralija je daleč, in zdi se, da je še bolj oddaljena od nas njena književnost. Pri nas izide avstralskih romanov razmeroma malo, a najbrž ni naključje, da je med prevedenimi nekaj tistih, ki so prejeli nagrado Miles Franklin, kot so Oscar in Lucinda trikratnega zmagovalca Petra Careyja pa Vdih in Hiša na Ulici oblakov Tima Wintona, ki je nagrado prejel celo štirikrat, in nazadnje Črna skala belo mesto A. S. Patrića.

A kdo sploh je Miles Franklin?

Če se boste kdaj odločili v svoj bralni program vključiti tudi najboljše avstralske romane vseh časov, mora biti med njimi Moja sijajna karieraMy Brilliant Career –, romaneskni prvenec pisateljice Stelle Marie Sarah Miles Franklin (1879–1954). Ker mladi, komaj devetnajstletni podeželanki v Avstraliji ni uspelo najti založnika, je njen rokopis s posredovanjem Henryja Lawsona romal k britanski založbi William Blackwood & Sons in izšel leta 1901. Lawson, takrat eden najbolj priljubljenih avstralskih pesnikov in pisateljev, beroč njen rokopis še ni vedel, da je Miles pravzaprav dekle: »Prepričana je bila, da svet pripada moškim in da bo knjiga izpod domnevno moškega peresa imela več možnosti za uspeh, kot če bi na njej odkrito pisalo Stella Franklin,« je v spremni besedi zapisala Katarina Mahnič, prevajalka romana in največja poznavalka avstralske književnosti pri nas.

objavljeno v rubriki: Nagrade

29.10.2017

Roman@tportal.hr, Ksaver Šandor Gjalski in Fran Galović 2017 – tri nagrade za roman Kristiana Novaka »

Galovićeva jesen je literarni festival z več kot dvajsetletno tradicijo, ki ga konec oktobra prirejajo v Koprivnici na Hrvaškem, v čast književniku Franu Galoviću (1887–1914), rojenemu v kraju Peteranec pri Koprivnici. V sklopu tridnevnega festivala, ki ima nekaj zadnjih let tudi mednarodni značaj – letos je gostil književnike iz Slovenije, Nizozemske in Slovaške –, potekajo književna srečanja, javna branja, predstavitve knjig, okrogle mize, strokovni in znanstveni kolokviji, razstave itd., sklene pa ga razglasitev dobitnika literarne nagrade Fran Galović za najboljšo knjigo na temo domovine in/ali identitete. V soboto, 28. oktobra, so jo podelili enaindvajsetič.

Nagrado Fran Galović 2017 je prejel Kristian Novak za roman Cigan, a najlepši (Ciganin, ali najljepši, 2016). To je že njegova tretja nagrada letos: julija je dobil – že drugič – nagrado roman@tportal.hr, istega dne kot Galovićevo pa je z literarne prireditve Dnevi Ksaverja Šandorja Gjalskega (Zabok) odnesel še istoimensko nagrado za najboljše prozno delo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

18.10.2017

Bookerjevo nagrado 2017 je prejel George Saunders, avtor zbirke kratkih zgodb Deseti december »

Ameriški pisatelj George Saunders je dobitnik Bookerjeve nagrade 2017 (Man Booker Prize). Prejel jo je za svoj prvi roman Lincoln v bardu, ki je izšel februarja letos, se že v začetku marca zavihtel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa ter vse odtlej v bralcih budil občudovanje in spoštovanje.
Letošnji nabor Bookerjevih finalistov je bil zares impresiven, konkurenca je bila huda in globok poklon si zasluži vsak od šestih romanov, ki so bili v igri vse do konca – do razglasitve letošnjega nagrajenca v razkošni palači londonske mestne uprave, nekdanjem rotovžu na Basinghall Streetu, deloma zgrajenem že v časih pred Shakespearom, leta 1411. Tem bolj smo veseli, da je to nagrado, eno najuglednejših v ›literarnem letu‹, prejel prav naš avtor George Saunders, čigar izvrstno zbirko kratke proze Deseti december smo pred dvema letoma v prevodu Andreja E. Skubica izdali kot 85. knjigo v zbirki Bralec.

Saunders si je levji delež svoje literarne slave spisal s šestimi knjigami novel oziroma zbirkami kratke proze (pa tudi drugimi družbenokritičnimi zapisi in eseji), pričujoča letošnja uspešnica je njegov prvi roman; kritika ga uvršča v zgodovinsko prozo. Lincoln v bardu (Lincoln in the Bardo) je pripoved o ameriškem ›očetu naroda‹, 16. predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki po smrti svojega 11-letnega sina Williama Wallacea le s težavo zmaguje v boju z bolečino.

objavljeno v rubriki: Nagrade