E-novice

Novica

Pet najboljših slovenskih romanov, ki so v 25 letih prejeli kresnika. – V izboru tudi To noč sem jo videl Draga Jančarja

04.06.2016

Kresnik – to smo že večkrat poudarili – je edina slovenska nagrada za roman, zaradi izdatne in premišljene promocije pa tudi eno najbolj zaželenih literarnih priznanj pri nas. Tako za avtorje kakor založbe – nobeno drugo namreč ne privabi v knjigarne toliko kupcev, to pa je, ne nazadnje (in tega se pri nas ne zavedamo dovolj), eden pomembnejših ciljev literarnih nagrad. S kresnikom nagrajeni roman postane skorajda po pravilu vsaj v mesecu po podelitvi ena najbolje prodajanih knjig v knjigarnah.
Delo bo letos nagrado podelilo šestindvajsetič, peterica finalistov je že znana. Po zgledu nekaterih uglednih tujih nagrad pa so se pri časniku odločili, da letos izberejo tudi najboljšega izmed vseh 25 doslej nagrajenih romanov. Spomnimo: ob 40-letnici Bookerjeve nagrade leta 2008 je bil podeljen »booker vseh bookerjev«, prejel ga je Salman Rushdie za roman Otroci polnoči; leta 2012, ob 250-letnici študija angleške književnosti na univerzi v Edinburghu, so razglasili najboljše izmed vseh literarnih del, ki so kdaj dobila spominsko nagrado James Tait Black (podeljujejo jo od leta 1919) – izbran je bil roman Noči v cirkusu Angele Carter; ob 15-letnici nagrade Orange (zdaj Baileyjeva ženska nagrada za roman) leta 2010 so bili za najboljši roman izbrani Ubežni delci Anne Michaels.

Zakaj torej ne tudi »kresnik vseh kresnikov«? Pri Delu so ta izbor povezali tudi s 25-letnico države Slovenije, »zato lahko preprosto ugotovimo, da so to najboljši romani v samostojni Sloveniji«. Kresnik je bil namreč prvič podeljen leta 1991, v letu osamosvojitve.
Pet najboljših je izbrala žirija, sestavljena iz 18 članov, vsi so bili vsaj v enem obdobju člani kresnikove žirije. »Na knjižni polici najboljših slovenskih romanov morajo zagotovo imeti svoje mesto: Kristalni čas in Otroške stvari Lojzeta Kovačiča, Katarina, pav in jezuit in To noč sem jo videl Draga Jančarja ter Čefurji raus! Gorana Vojnovića,« smo izvedeli v soboto, 4. junija. Naslov zmagovalnega romana, »srebrnega kresnika«, bo objavljen 11. junija, podelitev pa bo, ob razglasitvi najboljšega romana leta 2015, na kresno noč na Rožniku.

 
Seznam romanov, ki so prejeli kresnika (1991–2015)
Kresnikov album
 

Med avtorje najboljših romanov se je, gotovo pričakovano, uvrstil tudi Drago Jančar, in to kar z dvema romanoma. Roman To noč sem jo videl, ki smo ga leta 2010 objavili pri Modrijanu in velja za enega najbolje prodajanih in največkrat prevedenih (doslej že 12 jezikov) slovenskih romanov zadnjega desetletja, je najbolj svež v peterici, Jančar si je z njim leta 2011 prislužil tretjega kresnika.

25 let, 25 romanov, 16 pisateljev in (samo) dve pisateljici, Berta Bojetu (1996) in Katarina Marinčič (2002). Avtorji najboljših 5 v 25 letih so trije pisatelji.
Odsotnost pisateljic med nagrajenci je torej precej očitna, gre za »težavo«, ki ni posebnost niti pri nekaterih tujih in mednarodnih književnih nagradah: Nobelovo nagrado za književnost je v vsej zgodovini prejelo samo 14 pisateljic (toda po letu 2000 jih je bilo ovenčanih kar pet); najuglednejšo francosko nagrado, Goncourtovo (od 1903), sta prejela 102 pisatelja, nagrajenih pisateljic pa je samo 11. Za primerjavo: do leta 1944, ko je Goncourtovo nagrado prvič prejela ženska (Elsa Triolet), je Pulitzerjevo nagrado za književnost dobilo že 12 pisateljic; Bookerjeva nagrada (od 1969) je prišla v ženske roke 17-krat; nemško književno nagrado (od 2005) je doslej prejelo 6 pisateljic in 5 pisateljev. V Avstraliji je bila leta 2013 prvič podeljena nagrada Stella, namenjena samo pisateljicam. Pobudo zanjo je leta 2011 prevzela skupina avstralskih pisateljic, potem ko je bilo ob nominacijah za ugledno nagrado Miles Franklin jasno, da jo bo (spet) dobil pisatelj; to nagrado (ki se imenuje po ženski) je namreč od leta 1957 prejelo 27 pisateljev in samo 9 pisateljic. In, zanimivo, od leta 2012 so nagrado Miles Franklin dobile zaporedoma štiri pisateljice, pa tudi letošnja utegne pristati v ženskih rokah, kajti na nedavno objavljenem seznamu petih finalistov za nagrado 2016 so kar štiri – pisateljice.

V peterici nominiranih za kresnika 2016 sta dve pisateljici, Gabriela Babnik in Nataša Sukič. Bomo letos vendarle dobili tretjo nagrajenko?

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

15.07.2015

Roman Sem punk čarovnica ... nominiran za večernico in izbran za tekmovanje za Cankarjevo priznanje »

Maja je bil pisatelj Vladimir P. Štefanec eden izmed desetih nominirancev za desetnico. Žirijo nagrade Društva slovenskih pisateljev je nagovoril njegov mladinski romaneskni prvenec Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki je lani izšel pri založbi Modrijan. Nagrada – letos prvič samo »častna« – je pripadla starejšemu kolegi, a že po dveh mesecih ima Štefanec v rokah dosti »slajšo« nominacijo, kajti za večernico, Večerovo nagrado za najboljše mladinsko delo, je nominirana le peterica. Žiranti večernice – dr. Igor Saksida (predsednik), Maja Logar, dr. Aleš Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali – so izbirali med več kot 50 izvirnimi leposlovnimi deli različnih zvrsti z letnico 2014 (50 jih je prispelo na razpis, žirija pa je seznam po lastni presoji še dopolnila) in se odločili tudi za Punk čarovnico Vladimirja P. Štefaneca. Razglasitev zmagovalca bo kot vsako leto oznanila posebna priloga časopisa Večer približno teden pred slovesno podelitvijo nagrade 24. septembra v Murski Soboti.

Le nekaj dni pred razglasitvijo nominacij pa je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje objavila seznam del, ki jih bodo naši šolarji brali v šolskem letu 2015/16.

objavljeno v rubriki: Nagrade

25.06.2015

Kdo je dobil petindvajsetega kresnika? Andrej E. Skubic za roman Samo pridi domov »

Nekateri menijo, da imamo Slovenci preveč literarnih nagrad. Pa to drži? Posebej za roman, pri nas daleč najbolj priljubljeno literarno zvrst, lahko pisatelj dobi eno samo nagrado – letos jo je že petindvajsetič podelil časnik Delo. Kresnik je tudi ena redkih, če ne celo edina slovenska književna nagrada, katere vpliv je mogoče meriti tudi v številkah: po razglasitvi nagrajenca se povečata tako branost kakor prodaja nagrajenega romana, seveda zahvaljujoč tudi široki in zelo premišljeni Delovi promociji. »Nagrade je fajn dobiti,« je v spomladi objavljenem intervjuju v Playboyu priznal pisatelj Andrej E. Skubic. »Knjigo naredijo precej bolj odmevno, brano, in to je to, kar hočeš: da se tvoja zgodba bere. V drugih žanrih to mogoče niti ni tako izstopajoče, pri romanu pa absolutno: ko se bliža čas nagrade kresnik, se blazno poveča povpraševanje po nominiranih romanih. Ne vem, zakaj je to izrazitejše kot pri poeziji ali pa esejistiki, ampak se pozna. Se pa pri tem sproži tudi precej medijskega pompa, ki je že odveč, sploh zadnja leta, ko so ideje Delovih tržnikov že malo infantilne. Nujno zlo je še, da se to praviloma dogaja s takim zamikom, da si z mislimi po navadi že povsem drugje, v glavi že nosiš neko drugo zgodbo, moraš pa odgovarjati na vprašanja o nečem, kar si pisal pred dvema letoma. No, ampak na koncu je vseeno vredno.«

objavljeno v rubriki: Nagrade

21.06.2015

Jezernikovo knjigo o kavi je Gourmand International izbral za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih »

Jubilejna, dvajseta prireditev Gourmand Awards za vino in druge pijače, je potekala junija v mestu Yantai na Kitajskem. Za najboljšo knjigo o kavi v zadnjih dvajsetih letih je bila razglašena knjiga Kava – čarobni napoj, ki jo je napisal dr. Božidar Jezernik, izdala jo je založba Modrijan. Nagrade so bile podeljene v več kategorijah, z ožjega seznama najboljših del so bila izbrana tri najboljša na svetu.
Kot pravi Edouard Cointreau, predsednik Gourmand Awards, gre za edinstveno nagrado, saj na prireditvah sodeluje 205 držav, to je več, kot je držav članic OZN. Za nagrade se ne potegujejo samo knjige, pač pa tudi filmski in televizijski prispevki ter glasbena dela. Sodelovanje na Gourmand Awards je odprto za vse, ne glede na velikost in način zapisa. Novinarji Gourmand Awards pogosto primerjajo s filmskimi oskarji. Dejansko obstaja podobnost po glamurju in medijskem odzivu, zato velja za sodelovanje na teh prireditvah olimpijsko načelo, da je pomembno sodelovati in ne zmagati.

objavljeno v rubriki: Nagrade

15.06.2015

Daša Drndić v ožjem izboru za mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur v Berlinu »

Leta 2007 je hrvaška pisateljica Daša Drndić pri založbi Fraktura objavila roman Sonnenschein in v istem letu prejela nagrado Kiklop za najboljše hrvaško prozno delo leta. Že po dveh letih smo roman v prevodu Đurđe Strsoglavec izdali pri založbi Modrijan – to je bil prvi prevod dela Daše Drndić v slovenščino –, pozneje pa je bil roman objavljen še v ZDA, Franciji, Veliki Britaniji, Slovaški, Madžarski, Poljski, Nizozemski, Italiji in Nemčiji.
Če so slovenski bralci in zlasti kupci ta imenitni roman prezrli, pa se mu dosti bolje godi v »velikih« jezikih, zlasti v angleščini, italijanščini in nemščini. Leta 2013 se je roman – v angleščini Trieste – prebil v ožji izbor za nagrado britanskega časnika Independent. Nagrada je šla v roke nizozemskega pisatelja, Daša Drndić pa je prejela Independentovo nagrado za najboljšo tujo knjigo po izboru bralcev. Italijanski prevod, ki ga je izdala založba Bompiani, se je po izidu zavihtel na vrh lestvice najbolje prodajanih knjig, prekosil je celo najnovejši roman Michela Houellebecqa, nemški prevod, ki je izšel letos pri založbi Hoffman und Campe, pa je bil pred kratkim uvrščen v ožji izbor za mednarodno književno nagrado berlinske Hiše svetovnih kultur.

objavljeno v rubriki: Nagrade

28.05.2015

Literarni večer s Katarino Marinčič in Andrejem E. Skubicem, finalistoma za kresnika 2015, v Škofji Loki »

Pisatelja in prevajalca, jezikoslovca, doktorja znanosti. Vrstnika. Kresnikova nagrajenca in finalista za kresnika 2015. Katarino Marinčič in Andreja E. Skubica pa druži še tole: svoja nova romana, Po njihovih besedah in Samo pridi domov, sta objavila pri isti založbi – pri Modrijanu. Ali sta že kdaj imela skupni literarni večer, ju nismo vprašali, vsekakor pa zanj tako izjemne priložnosti še ni bilo. Pa tudi ne za Ločane in druge, ki so se v slikovito mestece ob Sori pripravljeni pripeljati od drugod, morda celo iz Ljubljane, kjer so literarna srečanja vsak dan.

V torek, 23. junija, bo na Rožniku v Ljubljani razglasitev petindvajsetega dobitnika literarne nagrade Kresnik, edine slovenske nagrade za roman. Točno dvajset dni prej, v sredo, 3. junija, ob 19. uri, pa se bosta pisateljica in pisatelj srečala v Škofji Loki, in to pred Modrijanovo knjigarno.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.