E-novice

Novica

Pet najboljših slovenskih romanov, ki so v 25 letih prejeli kresnika. – V izboru tudi To noč sem jo videl Draga Jančarja

04.06.2016

Kresnik – to smo že večkrat poudarili – je edina slovenska nagrada za roman, zaradi izdatne in premišljene promocije pa tudi eno najbolj zaželenih literarnih priznanj pri nas. Tako za avtorje kakor založbe – nobeno drugo namreč ne privabi v knjigarne toliko kupcev, to pa je, ne nazadnje (in tega se pri nas ne zavedamo dovolj), eden pomembnejših ciljev literarnih nagrad. S kresnikom nagrajeni roman postane skorajda po pravilu vsaj v mesecu po podelitvi ena najbolje prodajanih knjig v knjigarnah.
Delo bo letos nagrado podelilo šestindvajsetič, peterica finalistov je že znana. Po zgledu nekaterih uglednih tujih nagrad pa so se pri časniku odločili, da letos izberejo tudi najboljšega izmed vseh 25 doslej nagrajenih romanov. Spomnimo: ob 40-letnici Bookerjeve nagrade leta 2008 je bil podeljen »booker vseh bookerjev«, prejel ga je Salman Rushdie za roman Otroci polnoči; leta 2012, ob 250-letnici študija angleške književnosti na univerzi v Edinburghu, so razglasili najboljše izmed vseh literarnih del, ki so kdaj dobila spominsko nagrado James Tait Black (podeljujejo jo od leta 1919) – izbran je bil roman Noči v cirkusu Angele Carter; ob 15-letnici nagrade Orange (zdaj Baileyjeva ženska nagrada za roman) leta 2010 so bili za najboljši roman izbrani Ubežni delci Anne Michaels.

Zakaj torej ne tudi »kresnik vseh kresnikov«? Pri Delu so ta izbor povezali tudi s 25-letnico države Slovenije, »zato lahko preprosto ugotovimo, da so to najboljši romani v samostojni Sloveniji«. Kresnik je bil namreč prvič podeljen leta 1991, v letu osamosvojitve.
Pet najboljših je izbrala žirija, sestavljena iz 18 članov, vsi so bili vsaj v enem obdobju člani kresnikove žirije. »Na knjižni polici najboljših slovenskih romanov morajo zagotovo imeti svoje mesto: Kristalni čas in Otroške stvari Lojzeta Kovačiča, Katarina, pav in jezuit in To noč sem jo videl Draga Jančarja ter Čefurji raus! Gorana Vojnovića,« smo izvedeli v soboto, 4. junija. Naslov zmagovalnega romana, »srebrnega kresnika«, bo objavljen 11. junija, podelitev pa bo, ob razglasitvi najboljšega romana leta 2015, na kresno noč na Rožniku.

 
Seznam romanov, ki so prejeli kresnika (1991–2015)
Kresnikov album
 

Med avtorje najboljših romanov se je, gotovo pričakovano, uvrstil tudi Drago Jančar, in to kar z dvema romanoma. Roman To noč sem jo videl, ki smo ga leta 2010 objavili pri Modrijanu in velja za enega najbolje prodajanih in največkrat prevedenih (doslej že 12 jezikov) slovenskih romanov zadnjega desetletja, je najbolj svež v peterici, Jančar si je z njim leta 2011 prislužil tretjega kresnika.

25 let, 25 romanov, 16 pisateljev in (samo) dve pisateljici, Berta Bojetu (1996) in Katarina Marinčič (2002). Avtorji najboljših 5 v 25 letih so trije pisatelji.
Odsotnost pisateljic med nagrajenci je torej precej očitna, gre za »težavo«, ki ni posebnost niti pri nekaterih tujih in mednarodnih književnih nagradah: Nobelovo nagrado za književnost je v vsej zgodovini prejelo samo 14 pisateljic (toda po letu 2000 jih je bilo ovenčanih kar pet); najuglednejšo francosko nagrado, Goncourtovo (od 1903), sta prejela 102 pisatelja, nagrajenih pisateljic pa je samo 11. Za primerjavo: do leta 1944, ko je Goncourtovo nagrado prvič prejela ženska (Elsa Triolet), je Pulitzerjevo nagrado za književnost dobilo že 12 pisateljic; Bookerjeva nagrada (od 1969) je prišla v ženske roke 17-krat; nemško književno nagrado (od 2005) je doslej prejelo 6 pisateljic in 5 pisateljev. V Avstraliji je bila leta 2013 prvič podeljena nagrada Stella, namenjena samo pisateljicam. Pobudo zanjo je leta 2011 prevzela skupina avstralskih pisateljic, potem ko je bilo ob nominacijah za ugledno nagrado Miles Franklin jasno, da jo bo (spet) dobil pisatelj; to nagrado (ki se imenuje po ženski) je namreč od leta 1957 prejelo 27 pisateljev in samo 9 pisateljic. In, zanimivo, od leta 2012 so nagrado Miles Franklin dobile zaporedoma štiri pisateljice, pa tudi letošnja utegne pristati v ženskih rokah, kajti na nedavno objavljenem seznamu petih finalistov za nagrado 2016 so kar štiri – pisateljice.

V peterici nominiranih za kresnika 2016 sta dve pisateljici, Gabriela Babnik in Nataša Sukič. Bomo letos vendarle dobili tretjo nagrajenko?

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

12.09.2015

Nagrade Kiklop, ene najuglednejših hrvaških književnih nagrad, letos ne bo »

Skupščina društva Sa(n)jam knjige u Istri je pred kratkim sporočila, da nagrade Kiklop, ene najuglednejših književnih nagrad na Hrvaškem, letos ne bo. Nagrade Kiklop so na knjižnem sejmu v Pulju od leta 2004 dobivali različni hrvaški književni ustvarjalci. Nagrada je postala, kot so zapisali, »zrcalo hrvaškega založništva in književnosti.« Kategorije so se večkrat spremenile, lani jih je bilo deset: za urednika leta, prozno delo, prvenec, pesniško zbirko, esejistično delo, publicistično in popularno znanstveno delo, znanstveno delo, knjigo za otroke in mladino, prevod in oblikovanje. Podelili so tudi nagrado najboljši založbi, niso pa več nagradili tujega avtorja in življenjskega dela. A število kandidatov za nagrade je bilo v nekaterih kategorijah zelo skromno, za nagrado za esejistično delo, denimo, je bilo prijavljenih samo sedem knjig. Odločitev, da letos nagrad ne bo, zato ne preseneča.

objavljeno v rubriki: Nagrade

02.09.2015

Drago Jančar z romanom To noč sem jo videl v sedmerici finalistov za poljsko nagrado Angelus »

Mednarodno priznanje pisatelju Dragu Jančarju in njegovemu romanu To noč sem jo videl se v Franciji, z nagradami in nominacijami, predvsem pa z odlično prodajo, še ni končalo. Roman, za katerega je Drago Jančar leta 2011 prejel tretjega kresnika, je bil preveden že v enajst jezikov, prav te dni je izšel nemški prevod. Na Poljskem je roman Widziałem ją tej nocy izšel lani, pri založbi Czarne (Wydawnictwo Czarne) in v prevodu Joanne Pomorske, letos pa se je Jančar uvrstil med srednjeevropske pisatelje, katerih romani so nominirani za poljsko nagrado Angelus. Žirija nagrade je že marca objavila seznam 66 romanov, tako poljskih kot prevedenih v poljščino, 4. avgusta je med njimi izbrala 14 najboljših, 3. septembra pa seznam zožila na 7 romanov:

1. Jacek Dehnel, Matka Makryna (Poljska)
2. Drago Jančar, Widziałem ją tej nocy, prev. Joanna Pomorska (Slovenija)

objavljeno v rubriki: Nagrade

27.08.2015

Jančarjev roman To noč sem jo videl – Widziałem ją tej nocy – nominiran za poljsko nagrado Angelus »

Od leta 2006 poljsko mesto Vroclav podeljuje nagrado Angelus (Nagroda Literacka Europy Środkowej »Angelus«), literarno nagrado za roman srednjeevropskega avtorja. Nagrada ni po naključju povezana z Vroclavom – mesto je že stoletja srečišče različnih narodov, kultur in miselnih tokov. Nagrado namenja avtorjem iz Srednje Evrope – Poljakom in tistim, katerih romani so prevedeni v poljščino –, ki prinašajo v poljski kulturni prostor aktualne teme, ki spodbujajo k razmišljanju in poglabljajo vedenje o drugih kulturah. Sicer pa seznam dosedanjih nagrajencev pove dovolj: med njimi sta tudi Martin Pollack iz Avstrije in Svetlana Aleksijevič iz Belorusije, nagrajen je že bil Miljenko Jergović, kar pet izmed devetih nagrajenih knjig pa je prevedenih tudi v slovenščino.
Žirija nagrade je seznam romanov za nagrado leta 2015 objavila že marca – na njem je kar 66 romanov – v začetku avgusta pa je izmed njih izbrala 14 polfinalistov. Med njimi je tudi slovenski pisatelj, kdo drug kot Drago Jančar, čigar roman To noč sem jo videl (Widziałem ją tej nocy) je lani, v prevodu Joanne Pomorske, izdala ugledna poljska založba Czarne (Wydawnictwo Czarne).

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.08.2015

V zbirki Bralec je izšel roman Kinderland Liliane Corobca, lani dobitnice vileniškega kristala »

Prvega septembra se začne jubilejni, 30. mednarodni literarni festival Vilenica. Kdo je letošnji vileniški zmagovalec, smo izvedeli že maja, manj pozornosti pa pritegne druga nagrada festivala, kristal. Njegovega dobitnika izbere mednarodna žirija – sestavljajo jo gostje vileniškega festivala – izmed avtorjev, ki so predstavljeni v zborniku in sodelujejo na literarnem branju, nagrado pa podelijo na literarni matineji na gradu Štanjel. Kristal je od leta 1987, ko so ga podelili prvič, prejelo pet slovenskih avtorjev, nazadnje, leta 2010, Goran Vojnović. Na zadnjih štirih festivalih so bili nagrajeni književniki iz Romunije, Bolgarije, Ukrajine in Moldavije.
Vsako leto med festivaloma izide slovenski prevod vileniškega nagrajenca – lani je bil to madžarski pisatelj László Krasznahorkai – dobitnik kristala pa se mora zadovoljiti le z objavo krajšega besedila v zborniku. Zadnja nagrajenka, Liliana Corobca iz Moldavije, pa je ena redkih, morda celo prva »nosilka« kristala, ki je v letu po prejemu nagrade dobila tudi prevod v slovenščino. Zahvalo za to dolguje predvsem »svojemu« prevajalcu Alešu Mustarju, ki se je zavzel za prevod in izid njenega romana Kinderland v slovenščini. Izdali smo ga pri Modrijanu v zbirki Bralec.

objavljeno v rubriki: Nagrade

21.07.2015

Črna mati zemla Kristiana Novaka bo tudi film – premiera bo predvidoma konec leta 2018 »

Hrvaški Tportal je pred kratkim poročal, da bo Črna mati zemla, roman Kristiana Novaka, doživel tudi filmsko adaptacijo. Roman, za katerega je Kristian Novak lani prejel književno nagrado roman@tportal.hr, časopis Večernji list pa ga je uvrstil med deset najboljših hrvaških romanov zadnjih petdeset let, si bo na filmskem platnu prvič mogoče ogledati predvidoma konec leta 2018. Pravice je kupila Antitalent Produkcija, pisatelj pa je na vprašanje, kako vidi svojo vlogo v tem procesu, odgovoril: »Pri vsem tem nameravam biti konstruktiven in kooperativen, kakor bom pri projektu pač potreben. Ali bom svetovalec ali bom sodeloval tudi pri scenariju, je zame pravzaprav postranska stvar. Ne pričakujem, da bi se scenaristi kompulzivno držali mojega besedila, menim, da je glavni cilj narediti močan film, a prepričan sem, da to ni mogoče zgolj s prevajanjem iz književnega v filmski medij.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.