E-novice

Novica

Pet najboljših slovenskih romanov, ki so v 25 letih prejeli kresnika. – V izboru tudi To noč sem jo videl Draga Jančarja

04.06.2016

Kresnik – to smo že večkrat poudarili – je edina slovenska nagrada za roman, zaradi izdatne in premišljene promocije pa tudi eno najbolj zaželenih literarnih priznanj pri nas. Tako za avtorje kakor založbe – nobeno drugo namreč ne privabi v knjigarne toliko kupcev, to pa je, ne nazadnje (in tega se pri nas ne zavedamo dovolj), eden pomembnejših ciljev literarnih nagrad. S kresnikom nagrajeni roman postane skorajda po pravilu vsaj v mesecu po podelitvi ena najbolje prodajanih knjig v knjigarnah.
Delo bo letos nagrado podelilo šestindvajsetič, peterica finalistov je že znana. Po zgledu nekaterih uglednih tujih nagrad pa so se pri časniku odločili, da letos izberejo tudi najboljšega izmed vseh 25 doslej nagrajenih romanov. Spomnimo: ob 40-letnici Bookerjeve nagrade leta 2008 je bil podeljen »booker vseh bookerjev«, prejel ga je Salman Rushdie za roman Otroci polnoči; leta 2012, ob 250-letnici študija angleške književnosti na univerzi v Edinburghu, so razglasili najboljše izmed vseh literarnih del, ki so kdaj dobila spominsko nagrado James Tait Black (podeljujejo jo od leta 1919) – izbran je bil roman Noči v cirkusu Angele Carter; ob 15-letnici nagrade Orange (zdaj Baileyjeva ženska nagrada za roman) leta 2010 so bili za najboljši roman izbrani Ubežni delci Anne Michaels.

Zakaj torej ne tudi »kresnik vseh kresnikov«? Pri Delu so ta izbor povezali tudi s 25-letnico države Slovenije, »zato lahko preprosto ugotovimo, da so to najboljši romani v samostojni Sloveniji«. Kresnik je bil namreč prvič podeljen leta 1991, v letu osamosvojitve.
Pet najboljših je izbrala žirija, sestavljena iz 18 članov, vsi so bili vsaj v enem obdobju člani kresnikove žirije. »Na knjižni polici najboljših slovenskih romanov morajo zagotovo imeti svoje mesto: Kristalni čas in Otroške stvari Lojzeta Kovačiča, Katarina, pav in jezuit in To noč sem jo videl Draga Jančarja ter Čefurji raus! Gorana Vojnovića,« smo izvedeli v soboto, 4. junija. Naslov zmagovalnega romana, »srebrnega kresnika«, bo objavljen 11. junija, podelitev pa bo, ob razglasitvi najboljšega romana leta 2015, na kresno noč na Rožniku.

 
Seznam romanov, ki so prejeli kresnika (1991–2015)
Kresnikov album
 

Med avtorje najboljših romanov se je, gotovo pričakovano, uvrstil tudi Drago Jančar, in to kar z dvema romanoma. Roman To noč sem jo videl, ki smo ga leta 2010 objavili pri Modrijanu in velja za enega najbolje prodajanih in največkrat prevedenih (doslej že 12 jezikov) slovenskih romanov zadnjega desetletja, je najbolj svež v peterici, Jančar si je z njim leta 2011 prislužil tretjega kresnika.

25 let, 25 romanov, 16 pisateljev in (samo) dve pisateljici, Berta Bojetu (1996) in Katarina Marinčič (2002). Avtorji najboljših 5 v 25 letih so trije pisatelji.
Odsotnost pisateljic med nagrajenci je torej precej očitna, gre za »težavo«, ki ni posebnost niti pri nekaterih tujih in mednarodnih književnih nagradah: Nobelovo nagrado za književnost je v vsej zgodovini prejelo samo 14 pisateljic (toda po letu 2000 jih je bilo ovenčanih kar pet); najuglednejšo francosko nagrado, Goncourtovo (od 1903), sta prejela 102 pisatelja, nagrajenih pisateljic pa je samo 11. Za primerjavo: do leta 1944, ko je Goncourtovo nagrado prvič prejela ženska (Elsa Triolet), je Pulitzerjevo nagrado za književnost dobilo že 12 pisateljic; Bookerjeva nagrada (od 1969) je prišla v ženske roke 17-krat; nemško književno nagrado (od 2005) je doslej prejelo 6 pisateljic in 5 pisateljev. V Avstraliji je bila leta 2013 prvič podeljena nagrada Stella, namenjena samo pisateljicam. Pobudo zanjo je leta 2011 prevzela skupina avstralskih pisateljic, potem ko je bilo ob nominacijah za ugledno nagrado Miles Franklin jasno, da jo bo (spet) dobil pisatelj; to nagrado (ki se imenuje po ženski) je namreč od leta 1957 prejelo 27 pisateljev in samo 9 pisateljic. In, zanimivo, od leta 2012 so nagrado Miles Franklin dobile zaporedoma štiri pisateljice, pa tudi letošnja utegne pristati v ženskih rokah, kajti na nedavno objavljenem seznamu petih finalistov za nagrado 2016 so kar štiri – pisateljice.

V peterici nominiranih za kresnika 2016 sta dve pisateljici, Gabriela Babnik in Nataša Sukič. Bomo letos vendarle dobili tretjo nagrajenko?

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

29.10.2017

Roman@tportal.hr, Ksaver Šandor Gjalski in Fran Galović 2017 – tri nagrade za roman Kristiana Novaka »

Galovićeva jesen je literarni festival z več kot dvajsetletno tradicijo, ki ga konec oktobra prirejajo v Koprivnici na Hrvaškem, v čast književniku Franu Galoviću (1887–1914), rojenemu v kraju Peteranec pri Koprivnici. V sklopu tridnevnega festivala, ki ima nekaj zadnjih let tudi mednarodni značaj – letos je gostil književnike iz Slovenije, Nizozemske in Slovaške –, potekajo književna srečanja, javna branja, predstavitve knjig, okrogle mize, strokovni in znanstveni kolokviji, razstave itd., sklene pa ga razglasitev dobitnika literarne nagrade Fran Galović za najboljšo knjigo na temo domovine in/ali identitete. V soboto, 28. oktobra, so jo podelili enaindvajsetič.

Nagrado Fran Galović 2017 je prejel Kristian Novak za roman Cigan, a najlepši (Ciganin, ali najljepši, 2016). To je že njegova tretja nagrada letos: julija je dobil – že drugič – nagrado roman@tportal.hr, istega dne kot Galovićevo pa je z literarne prireditve Dnevi Ksaverja Šandorja Gjalskega (Zabok) odnesel še istoimensko nagrado za najboljše prozno delo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

18.10.2017

Bookerjevo nagrado 2017 je prejel George Saunders, avtor zbirke kratkih zgodb Deseti december »

Ameriški pisatelj George Saunders je dobitnik Bookerjeve nagrade 2017 (Man Booker Prize). Prejel jo je za svoj prvi roman Lincoln v bardu, ki je izšel februarja letos, se že v začetku marca zavihtel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa ter vse odtlej v bralcih budil občudovanje in spoštovanje.
Letošnji nabor Bookerjevih finalistov je bil zares impresiven, konkurenca je bila huda in globok poklon si zasluži vsak od šestih romanov, ki so bili v igri vse do konca – do razglasitve letošnjega nagrajenca v razkošni palači londonske mestne uprave, nekdanjem rotovžu na Basinghall Streetu, deloma zgrajenem že v časih pred Shakespearom, leta 1411. Tem bolj smo veseli, da je to nagrado, eno najuglednejših v ›literarnem letu‹, prejel prav naš avtor George Saunders, čigar izvrstno zbirko kratke proze Deseti december smo pred dvema letoma v prevodu Andreja E. Skubica izdali kot 85. knjigo v zbirki Bralec.

Saunders si je levji delež svoje literarne slave spisal s šestimi knjigami novel oziroma zbirkami kratke proze (pa tudi drugimi družbenokritičnimi zapisi in eseji), pričujoča letošnja uspešnica je njegov prvi roman; kritika ga uvršča v zgodovinsko prozo. Lincoln v bardu (Lincoln in the Bardo) je pripoved o ameriškem ›očetu naroda‹, 16. predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki po smrti svojega 11-letnega sina Williama Wallacea le s težavo zmaguje v boju z bolečino.

objavljeno v rubriki: Nagrade

11.07.2017

Hrvaški pisatelj Kristian Novak že drugič prejel literarno nagrado roman@tportal.hr – Cigan, a najlepši »

V petek je bila v Zagrebu podeljena jubilejna, 10. književna nagrada roman@tportal.hr. Tportal.hr je hrvaški spletni časopis v lasti družbe Hrvatski Telekom (HT). Nič posebnega, bi kdo pomislil na prvi pogled, če ne opozorimo, da ima portal izjemno bogate kulturne vsebine in celo književno nagrado za roman. Prvič je bila podeljena leta 2008, vredna je 50.000 kun, seznam dosedanjih nagrajencev pa izkazuje, da skrbniki nagrade zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.
Na natečaj za najboljši roman leta 2016 je bilo prijavljenih 47 romanov, žirija jih je najprej izbrala 11 in nato peterico finalistov: romane Slađane Bukovac, Daše Drndić, Damirja Karakaša ter Kristiana Novaka in Olje Savičević Ivančević, nagrajencev leta 2014 oziroma 2011. Zmagal je Kristian Novak z romanom Ciganin, ali najljepši (Cigan, a najlepši), ki ga je objavila zagrebška založba OceanMore, in tako postal prvi dvojni nagrajenec.

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.04.2017

Zločin in ljubezen Romana Rozine je žirija za kresnika razglasila za enega najboljših romanov leta 2016 »

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic časnik Delo počasti z objavo seznama desetih najboljših slovenskih romanov, izdanih v preteklem letu. Mesec dni pred slovesno podelitvijo na kresni večer, 23. junija, se seznam zoži na pet finalistov. Ti ukrojijo literarno srečanje na Rožniku, zmagovalec, ki ga žirantje izberejo tik pred vrhuncem v Cankarjevi spominski sobi, prejme denarno nagrado in plaketo ter s prižigom kresnega ognja prične tradicionalno kresovanje. Kako leto ga zagode vreme, a to nagradi ne odvzame leska in tudi ne odvrne kupcev, da bi se že naslednji dan odpravili po knjigarnah na »lov« za aktualnim kresnikovim romanom. In to je to – kresnik je bržkone najvplivnejše in najodmevnejše literarno priznanje na Slovenskem. Dovolj prepričljiv bi moral biti že podatek, da smo lahko nagrajeni roman vsaj v mesecu po podelitvi – če tega ni preprečil izid kake vroče erotične uspešnice – videli na enem od desetih mest lestvice Naj 10 v slovenskih knjigarnah.

objavljeno v rubriki: Nagrade

17.04.2017

Roman Ubežni delci je izšel na rojstni dan kanadske pesnice in pisateljice Anne Michaels »

Ubežni delci (Fugitive Pieces, 1996) so prvi izmed dveh romanov kanadske pesnice Anne Michaels. Avtorica, rojena leta 1958 v Torontu v Kanadi, je predvsem pesnica; svoj pesniški prvenec, Težo pomaranč (The Weight of Oranges), je objavila leta 1986 in zanj prejela Commonwealthovo književno nagrado za dosežke na področju obeh Amerik, za drugo zbirko, Rudarjev ribnik (Miner's Pond, 1991), jo je nagradilo Združenje kanadskih književnikov. Zatem je napisala roman Ubežni delci in si mesto med najpomembnejšimi kanadskimi romanopisci pridobila že z nominacijo za prestižno nagrado Doris Giller, več kanadskim nagradam pa sta se pridružili še nagrada Orange (zdaj Baileysova nagrada) in Guardianova nagrada za roman. Leta 2009 je Michaels objavila drugi roman – Zimski svod (The Winter Vault).

objavljeno v rubriki: Nagrade