Novica

Nagrado esAsi 2016 je prejel Ferdinand Miklavc za prevod romana Galíndez Manuela Vázqueza Montalbána

18.01.2017

Nagrada esAsi je priznanje za najboljši literarni prevod iz španščine v slovenščino, ki jo od leta 2008 slovenskim prevajalcem podeljuje Veleposlaništvo Španije v Sloveniji. Letos jo je podelilo petič, strokovna žirija, ki jo sestavljajo novinarka Mojca Mavec, diplomat Aljaž Gosnar, prevajalec in predstavnik Društva slovenskih književnih prevajalcev Aleš Berger in prevajalka ter predstavnica Kateder za španski jezik in književnost na Filozofski fakulteti UL Marjeta Prelesnik - Drozg, predseduje pa ji pisateljica, prevajalka in profesorica Katarina Marinčič, je izbirala med 19 prevodi del španskih in južnoameriških avtorjev, ki so izšli med letoma 2008 in 2016.

Nagrado je prejel Ferdinand Miklavc, prevajalec iz španščine, in to za prevod romana Galíndez (1990) španskega pisatelja in pesnika Manuela Vázqueza Montalbána (1939–2003). Roman smo izdali pri Modrijanu leta 2011.
Če kdo meni, da literarnih del ni mogoče povsem objektivno ocenjevati in da nagrade niso vedno merilo njihove kakovosti, glede del Vázqueza Montalbána ne more biti nobenega dvoma: za Galíndeza je dobil špansko državno nagrado, na seznamu njegovih nagrad pa je celo planeta, največja nagrada za književnost v španskem jeziku. Kljub temu pa je prvi prevod v slovenščino dobil šele več let po smrti, in to prav zaradi prizadevanja prevajalca Ferdinanda Miklavca, ki takrat, ko je prevod izšel, najbrž ni pričakoval, da bo svojemu priljubljenemu pisatelju pripel še eno nagrado – nagrado esAsi. Prevodna nagrada je namreč vedno tudi nagrada za izvirno delo, in če to ni vrhunsko, tudi prevod ne more biti.

Ferdinand Miklavc ima izjemno bogato prevodno bibliografijo. Pri Modrijanu je prvi prevod objavil jeseni 2011 – roman Kibelino oko kubanskega pisatelja Daniela Chavarríe –, še pred koncem leta 2011 pa je izšel Galíndez. Odtlej je naš »stalni« prevajalec španske literature – prevedel je romane Nisem knjiga. Vlaki poletja Joséja Maríe Merina (Španija), Ameriška viza Juana de Recacoechee (Bolivija), Brezno Fernanda Valleja (Kolumbija, Mehika), Bonsaj Alejandra Zambre (Čile) ter zbirko kratkih zgodb Okrutni svet Juana Negróna (Portoriko) in zgodbo Slab značaj Javierja Maríasa (Španija), letos pa izideta v Miklavčevem prevodu roman Kakor poti v megli Joséja Morelle in novela Motiv Javierja Cercasa. Naštevanje avtorjev, ki jih je slovenskim bralcem predstavil pred letom 2011, pa bi bilo predolgo, zato omenimo le argentinskega pisatelja Manuela Puiga in njegov Poljub ženske pajka. Miklavc – prav tako odlično – prevaja tudi iz angleščine.

Podelitev nagrade je bila 18. januarja 2017 v Rokopisni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Ferdinandu Miklavcu čestitamo za nagrado in mu želimo še veliko prevajalskih izzivov!

Obrazložitev žirije 5. nagrade esAsi:
Roman Galíndez, ki je v izvirniku izšel leta 1991, zbuja zanimanje iz več razlogov. Prvi, ki se zdi najpreprostejši, je navezava na zgodovinsko resničnost: Galíndez je biografija, pripoved o življenju in smrti baskovskega politika in pisca Jesúsa de Galíndeza (1915-1956). Ker pa Vázquez Montalbán dejstva iz življenja naslovnega junaka ne le dopolnjuje z domnevami, temveč zgodovinsko resničnost ves čas prepleta s fikcijo, lahko Galíndeza beremo tudi (ali celo predvsem) kot zgodovinski roman, literaturo v klasičnem pomenu besede. Poleg meje med zgodovinopisjem in fikcijo pisatelj prestopa še številne druge. Delo, ki je po vsebini in nekaterih slogovnih prijemih politični triler, je obenem izrazito opredeljena, celo angažirana književnost, ki pa se oznaki književnosti na tezo izogne z ironijo in bridkim humorjem. In nenazadnje: tako kot prestopa meje med žanri, tako Vázquez Montalbán znotraj pripovedi neprestano prehaja med perspektivami, pripovednimi toni, glasovi protagonistov.
Dejstvo, da se avtor spretno poslužuje številnih pripovednih tehnik, pri tem pa se nobene dokončno ne oprime, postavlja prevajalca pred izredno zahtevno nalogo. Skrivnost Galíndeza ni v posameznih elementih, temveč v kombinaciji. Ferdinand Miklavc se tega zelo dobro zaveda. Ne le da skrbno, z izrazitim estetskim čutom ohranja lepoto in poetičnost izvirnega besedila. S poglobljenim poznavanjem tematike in obeh jezikov, z brezhibnim obvladovanjem posameznih registrov, predvsem pa s pretanjenim posluhom za slogovne prehode vseskozi ohranja tudi njegovo krhko, izmuzljivo polifonijo, tisto dvoumnost in večplastnost, ki je pravzaprav bistvo romana, njegova temeljna estetska in moralna vrednost.
Z Galindezom v mojstrskem prevodu Ferdinanda Miklavca so slovenski bralci pridobili aktualno in obenem trajno dragoceno knjigo.

Naključje je hotelo, da smo v izbor 20 knjig v ponudbi »20 let založbe Modrijan« uvrstili tudi roman Galíndez, in na srečo smo ponudbo, ki naj bi se konec leta 2016 zaključila, podaljšali do 31. januarja. To pomeni, da je pravkar nagrajeni prevod še vedno na voljo za samo 16 €. Zdaj imate razlog več za nakup. Dodajmo še, da Galíndez ni edini prevedeni roman Vázqueza Montalbána – leta 2014 je pri nas izšel še Umor v centralnem komiteju v prevodu Ignaca Focka.
Prijetno branje!

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

18.10.2017

Bookerjevo nagrado 2017 je prejel George Saunders, avtor zbirke kratkih zgodb Deseti december »

Ameriški pisatelj George Saunders je dobitnik Bookerjeve nagrade 2017 (Man Booker Prize). Prejel jo je za svoj prvi roman Lincoln v bardu, ki je izšel februarja letos, se že v začetku marca zavihtel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa ter vse odtlej v bralcih budil občudovanje in spoštovanje.
Letošnji nabor Bookerjevih finalistov je bil zares impresiven, konkurenca je bila huda in globok poklon si zasluži vsak od šestih romanov, ki so bili v igri vse do konca – do razglasitve letošnjega nagrajenca v razkošni palači londonske mestne uprave, nekdanjem rotovžu na Basinghall Streetu, deloma zgrajenem že v časih pred Shakespearom, leta 1411. Tem bolj smo veseli, da je to nagrado, eno najuglednejših v ›literarnem letu‹, prejel prav naš avtor George Saunders, čigar izvrstno zbirko kratke proze Deseti december smo pred dvema letoma v prevodu Andreja E. Skubica izdali kot 85. knjigo v zbirki Bralec.

Saunders si je levji delež svoje literarne slave spisal s šestimi knjigami novel oziroma zbirkami kratke proze (pa tudi drugimi družbenokritičnimi zapisi in eseji), pričujoča letošnja uspešnica je njegov prvi roman; kritika ga uvršča v zgodovinsko prozo. Lincoln v bardu (Lincoln in the Bardo) je pripoved o ameriškem ›očetu naroda‹, 16. predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki po smrti svojega 11-letnega sina Williama Wallacea le s težavo zmaguje v boju z bolečino.

objavljeno v rubriki: Nagrade

11.07.2017

Hrvaški pisatelj Kristian Novak že drugič prejel literarno nagrado roman@tportal.hr – Cigan, a najlepši »

V petek je bila v Zagrebu podeljena jubilejna, 10. književna nagrada roman@tportal.hr. Tportal.hr je hrvaški spletni časopis v lasti družbe Hrvatski Telekom (HT). Nič posebnega, bi kdo pomislil na prvi pogled, če ne opozorimo, da ima portal izjemno bogate kulturne vsebine in celo književno nagrado za roman. Prvič je bila podeljena leta 2008, vredna je 50.000 kun, seznam dosedanjih nagrajencev pa izkazuje, da skrbniki nagrade zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.
Na natečaj za najboljši roman leta 2016 je bilo prijavljenih 47 romanov, žirija jih je najprej izbrala 11 in nato peterico finalistov: romane Slađane Bukovac, Daše Drndić, Damirja Karakaša ter Kristiana Novaka in Olje Savičević Ivančević, nagrajencev leta 2014 oziroma 2011. Zmagal je Kristian Novak z romanom Ciganin, ali najljepši (Cigan, a najlepši), ki ga je objavila zagrebška založba OceanMore, in tako postal prvi dvojni nagrajenec.

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.04.2017

Zločin in ljubezen Romana Rozine je žirija za kresnika razglasila za enega najboljših romanov leta 2016 »

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic časnik Delo počasti z objavo seznama desetih najboljših slovenskih romanov, izdanih v preteklem letu. Mesec dni pred slovesno podelitvijo na kresni večer, 23. junija, se seznam zoži na pet finalistov. Ti ukrojijo literarno srečanje na Rožniku, zmagovalec, ki ga žirantje izberejo tik pred vrhuncem v Cankarjevi spominski sobi, prejme denarno nagrado in plaketo ter s prižigom kresnega ognja prične tradicionalno kresovanje. Kako leto ga zagode vreme, a to nagradi ne odvzame leska in tudi ne odvrne kupcev, da bi se že naslednji dan odpravili po knjigarnah na »lov« za aktualnim kresnikovim romanom. In to je to – kresnik je bržkone najvplivnejše in najodmevnejše literarno priznanje na Slovenskem. Dovolj prepričljiv bi moral biti že podatek, da smo lahko nagrajeni roman vsaj v mesecu po podelitvi – če tega ni preprečil izid kake vroče erotične uspešnice – videli na enem od desetih mest lestvice Naj 10 v slovenskih knjigarnah.

objavljeno v rubriki: Nagrade

17.04.2017

Roman Ubežni delci je izšel na rojstni dan kanadske pesnice in pisateljice Anne Michaels »

Ubežni delci (Fugitive Pieces, 1996) so prvi izmed dveh romanov kanadske pesnice Anne Michaels. Avtorica, rojena leta 1958 v Torontu v Kanadi, je predvsem pesnica; svoj pesniški prvenec, Težo pomaranč (The Weight of Oranges), je objavila leta 1986 in zanj prejela Commonwealthovo književno nagrado za dosežke na področju obeh Amerik, za drugo zbirko, Rudarjev ribnik (Miner's Pond, 1991), jo je nagradilo Združenje kanadskih književnikov. Zatem je napisala roman Ubežni delci in si mesto med najpomembnejšimi kanadskimi romanopisci pridobila že z nominacijo za prestižno nagrado Doris Giller, več kanadskim nagradam pa sta se pridružili še nagrada Orange (zdaj Baileysova nagrada) in Guardianova nagrada za roman. Leta 2009 je Michaels objavila drugi roman – Zimski svod (The Winter Vault).

objavljeno v rubriki: Nagrade

08.12.2016

Ruski bralci so za eno od letošnjih ›velikih knjig‹ ponovno izbrali knjigo pisateljice Ljudmile Ulicke »

Najvidnejši sodobni slovenski pisatelj? O tem ni dvoma, izmed sto vprašanih bi jih najbrž 99 izbralo Draga Jančarja. Gotovo bi bilo več zadrege, če bi se bilo treba odločiti za ruskega pisatelja, morda bi pomislili na Makanina, Pelevina, Vodolazkina, Šiškina ... In če bi nas kdo povprašal o ruskih pisateljicah?

Iz ruske književnosti, ene največjih in najbolj bogatih na svetu, izide v Sloveniji zaskrbljujoče malo prevodov. Podatki, ki jih o slovenski založniški produkciji objavlja NUK, pravijo, da jih je leta 2015 izšlo samo osem – za primerjavo: založniki smo v tem letu izdali 401 knjigo angleške književnosti! –, zato ne more presenečati, da imamo na voljo le dva prevoda del najpomembnejše ruske pisateljice Ljudmile Ulicke.

objavljeno v rubriki: Nagrade