E-novice

Novica

Modrijanov decembrski obračun 2: Nagrade, nominacije in priznanja v letu 2015

07.12.2015

Kritiške nagrade niso kar tako in veseli smo lahko, da smo pred nekaj leti končno dobili tudi nagrado, ki jo za najboljše slovensko literarno delo podeljujejo kritiki. Letos je Društvo slovenskih literarnih kritikov svoje kritiško sito podelilo romanu Po njihovih besedah Katarine Marinčič, ki smo ga izdali jeseni 2014.
Kresnika, nagrado za najboljši slovenski roman preteklega leta, je časnik Delo letos podelil petindvajsetič. Ni se zgodilo prvič, da sta bila v deseterico najboljših »izvoljena« kar dva romana, ki sta izšla pri Modrijanu, prvikrat pa sta se oba uvrstila tudi v peterico. Tako sta Katarina Marinčič z romanom Po njihovih besedah in Andrej E. Skubic z romanom Samo pridi domov drug ob drugem dočakala slovesno razglasitev na Rožniku mokrega 23. junija. Najprepričljivejši je bil Andrej E. Skubic, ki si je tako že tretjič pustil nadeti na glavo kresnikov zmagovalni venec.
Mladinski romaneskni prvenec Vladimirja P. Štefaneca Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov je maja očaral žirijo za desetnico, a ne dovolj, da bi iztržil kaj več kot nominacijo, zato pa so bili pogumnejši »večerovci«, ki so roman razglasili za najboljšo izmed knjig za otroke in mladino leta 2014. Še pred večernico pa je Štefaneca prijetno presenetila tudi odločitev Državne komisije za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje, ki je roman izbrala za branje v šolskem letu 2015/16.
Mirana Likar je tekmovala na mednarodnem literarnem natečaju Lapis Histriae, ki ga vsako leto razpišejo Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza v Umagu, in zmagala z zgodbo Jutro zadnjega dne. Zgodba je septembra izšla v zbirki kratkih zgodb Glasovi.
Dr. Božidar Jezernik, ki je pri Modrijanu objavil kar tri knjige, je bil letos že drugič na Kitajskem, in to ponovno zaradi knjige Kava – čarobni napoj. Po nagradi Gourmand za najboljšo knjigo o kavi se je odpravil še po Gourmandovo nagrado za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dvajsetih letih. Jezernik je tudi dobitnik letošnje Murkove nagrade za življenjsko delo na področju etnologije in kulturne antropologije, njegova knjiga Mesto brez spomina pa je bila nominirana za nagrado Klio, ki jo za najboljše delo v zgodovinopisju podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije.
V četrtek, 8. oktobra, je Švedska akademija za Nobelovo nagrajenko leta 2015 razglasila belorusko pisateljico Svetlano Aleksijevič. Srečno naključje je hotelo, da je edino delo te pisateljice, ki je prevedeno v slovenščino, izšlo pri Modrijanu. Černobilsko molitev smo izdali leta 2009, a vse do »usodnega« 8. oktobra je knjiga vznemirila le maloštevilne pisce – novinarja Branka Sobana, režiserko Majo Weiss in pisatelja ter režiserja Gorana Vojnovića – in le redke kupce. To je žalostno. Ko je že kazalo, da bo slovenski prevod za večno potonil v nepregledni množici številnih drugih pomembnih prevodov, ki jih izdajamo slovenske založbe, je zanimanje zanj zraslo kot feniks iz pepela. In to je dobro: za založbo in bralce. Zato že zdaj stiskamo pesti, da bi tudi drugo leto Nobelovo nagrado prejel kateri od (pri nas) prezrtih avtorjev.

Petra Vidali, urednica Večerove kulture, na podelitvi večernice 2015

Ker verjetno marsikdo še ni prebral romana, na hitro obnovimo problem: imamo Dašo. Posluša punk, oblači se kot punkerica in se razlikuje od razrednega povprečja. Ker ve, kako je biti zapostavljena manjšina, ustvari izmišljen fejsbuk profil Debela lezbijka, sošolci dejansko padejo na finto in se jo nekajkrat zaman odpravijo iskat na dogovorjeno mesto, da bi jo premlatili ali se vsaj delali norca iz nje. Ko jo oče pelje na koncert njene najljubše skupine, Daša ugotovi, da ni sama na svetu, da je takšnih, kot je ona, več, postane bolj samozavestna, zraste ji cena, tega pa ne prenese glavna razredna barbika, Ajša, in jo v besu tako potegne za punkerski uhan, ziherco oziroma varnostno zaponko, da ji strga uho. Ravnateljica pokliče na zagovor obe. In Ajša, tista, ki je strgala uho, pripelje s sabo odvetnika.
Ja, narobe, zelo narobe je, da ste mladi netolerantni do drugačnih, narobe je, da ji Ajša strga uho, ampak kar je še bolj narobe, kar je res problem, niste vi, mladi, ampak smo mi. Ta svet je narobe svet, ker učiteljice in ravnateljica pokleknejo pred odvetnikom, ta svet je narobe svet, ker odrasli, ki so poklicani za to, da odločijo, kaj je prav in kaj ne, tega ne storijo, ampak dopustijo, da namesto njih odloča moč (drugih odraslih).
To je tako, kot da bi žirija, ki izbira najboljšo knjigo, ugotovila, da je roman Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov najboljše delo, ampak mu ne bi dala nagrade, ker bi pomislila, da se bodo – ne vi, mladi, ne bralci, ampak nekateri od vaših staršev ali učiteljev ali kar eni odrasli pač, uprli, ker mislijo, da ne smete vi besede lezbijka niti slišati. Zelo ponosna sem, ker v naši žiriji niti za trenutek nismo pomislili, da bi lahko na to sploh pomislili, zelo vesela sem, da je delo izbrala komisija za Cankarjevo priznanje, četudi je že kdaj imela slabe izkušnje s takšnimi odraslimi, sem pa zelo razočarana, ker sem slišala, da kakšna druga komisija, takšna, ki bi lahko poslala delo med vas v veliko veliko več izvodih, tega ni naredila, ker ni hotela vznemirjati teh odraslih.
To je napačno poročilo. To je sporočilo, ki pravi: opustimo to, kar je prav, zato ker se bojimo tistih, ki nimajo prav, imajo pa odvetnike, imajo mogoče medije, imajo moč. To je tako, kot da bi se Daša po tem dogodku odločila, da si bo odslej pač pustila trgati ušesa in se ne bo pritoževala, ker itak nima proti vsem ajšam tega sveta nobene šanse.
Prepričana sem , da se Daša ne bo tako odločila, za vas pa tudi upam. Branje samo po sebi sicer ni rešitev, branje dobrih knjig, kakršna je nagrajena, pa definitivno škoduje neumnosti.
Gospod Štefanec, v imenu časopisne hiše Večer vam čestitam za punk čarovnico, Debelo lezbijko in tisto, ki ne mara vampov. Fejst punca je.

Se nadaljuje ...

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

13.06.2018

Hrvaška pisateljica Ivana Sajko je za Ljubezenski roman prejela mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur »

Hiša svetovnih kultur – Haus der Kulturen der Welt (HKW) – je umetnostna galerija, muzej sodobne umetnosti in kulturna institucija, ki domuje v leta 1957 zgrajeni markantni zgradbi ob reki Spreji v Berlinu, na John-Foster-Dulles-Allee. Od leta 2009 ustanova podeljuje mednarodno književno nagrado za najboljši tuji roman, preveden v nemščino. Prvi nagrajenec je bil Američan Daniel Alarcón, sledili so Marie NDiaye (Francija), Mihail Šiškin (Rusija), Mircea Cărtărescu (Romunija), Teju Cole (Nigerija/ZDA), Dany Laferrière (Haiti, Kanada), Amos Oz (Izrael), Shumona Sinha (Francija) in Fiston Mwanza Mujila (Demokratična republika Kongo). HKW in sklad Elementarteilchen nagradita tako avtorja/avtorico kakor prevajalca/prevajalko.

Deseto mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur, za leto 2018, pa je prejela hrvaška pisateljica Ivana Sajko za Liebesroman (Ljubavni roman, 2015).

objavljeno v rubriki: Nagrade

10.03.2018

Enajsti natis in še dva prevoda romana To noč sem jo videl Draga Jančarja »

Slovenski roman desetletja? Ne dvomimo, da bi se večina bralcev odločila za Jančarjev roman To noč sem jo videl. Temu v prid ne govorijo le številni prevodi ter nagrade in nominacije, ampak tudi (ali predvsem) prodajne številke: pred kratkim je izšel že enajsti natis tega romana. Čemu le, če ne zaradi odlične prodaje?

Roman To noč sem jo videl (Jančarjev deveti roman; pozneje je objavil še dva, pri naši založbi Maj, november) je izšel septembra 2010 v visoki nakladi 1500 izvodov in bil razprodan v dveh mesecih. Prvemu ponatisu je sledil kresnik leta 2011 (Jančarjev tretji), roman je bil v istem letu izbran za Cankarjevo tekmovanje srednješolcev, leto pozneje pa preveden v hrvaški jezik. Po ruskem in bolgarskem prevodu leta 2013 je leto pozneje izšel še v francoščini in pisatelju v Franciji prinesel dve nominaciji in dve nagradi; najodmevnejša je bila nagrada za najboljšo tujo knjigo – Prix du Meilleur livre étranger (PMLE).

objavljeno v rubriki: Nagrade

13.01.2018

Miles Franklin, »zvezda« avstralske književnosti, je dobila prvi prevod v slovenščino. – Moja sijajna kariera »

Avstralija je daleč, in zdi se, da je še bolj oddaljena od nas njena književnost. Pri nas izide avstralskih romanov razmeroma malo, a najbrž ni naključje, da je med prevedenimi nekaj tistih, ki so prejeli nagrado Miles Franklin, kot so Oscar in Lucinda trikratnega zmagovalca Petra Careyja pa Vdih in Hiša na Ulici oblakov Tima Wintona, ki je nagrado prejel celo štirikrat, in nazadnje Črna skala belo mesto A. S. Patrića.

A kdo sploh je Miles Franklin?

Če se boste kdaj odločili v svoj bralni program vključiti tudi najboljše avstralske romane vseh časov, mora biti med njimi Moja sijajna karieraMy Brilliant Career –, romaneskni prvenec pisateljice Stelle Marie Sarah Miles Franklin (1879–1954). Ker mladi, komaj devetnajstletni podeželanki v Avstraliji ni uspelo najti založnika, je njen rokopis s posredovanjem Henryja Lawsona romal k britanski založbi William Blackwood & Sons in izšel leta 1901. Lawson, takrat eden najbolj priljubljenih avstralskih pesnikov in pisateljev, beroč njen rokopis še ni vedel, da je Miles pravzaprav dekle: »Prepričana je bila, da svet pripada moškim in da bo knjiga izpod domnevno moškega peresa imela več možnosti za uspeh, kot če bi na njej odkrito pisalo Stella Franklin,« je v spremni besedi zapisala Katarina Mahnič, prevajalka romana in največja poznavalka avstralske književnosti pri nas.

objavljeno v rubriki: Nagrade

29.10.2017

Roman@tportal.hr, Ksaver Šandor Gjalski in Fran Galović 2017 – tri nagrade za roman Kristiana Novaka »

Galovićeva jesen je literarni festival z več kot dvajsetletno tradicijo, ki ga konec oktobra prirejajo v Koprivnici na Hrvaškem, v čast književniku Franu Galoviću (1887–1914), rojenemu v kraju Peteranec pri Koprivnici. V sklopu tridnevnega festivala, ki ima nekaj zadnjih let tudi mednarodni značaj – letos je gostil književnike iz Slovenije, Nizozemske in Slovaške –, potekajo književna srečanja, javna branja, predstavitve knjig, okrogle mize, strokovni in znanstveni kolokviji, razstave itd., sklene pa ga razglasitev dobitnika literarne nagrade Fran Galović za najboljšo knjigo na temo domovine in/ali identitete. V soboto, 28. oktobra, so jo podelili enaindvajsetič.

Nagrado Fran Galović 2017 je prejel Kristian Novak za roman Cigan, a najlepši (Ciganin, ali najljepši, 2016). To je že njegova tretja nagrada letos: julija je dobil – že drugič – nagrado roman@tportal.hr, istega dne kot Galovićevo pa je z literarne prireditve Dnevi Ksaverja Šandorja Gjalskega (Zabok) odnesel še istoimensko nagrado za najboljše prozno delo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

18.10.2017

Bookerjevo nagrado 2017 je prejel George Saunders, avtor zbirke kratkih zgodb Deseti december »

Ameriški pisatelj George Saunders je dobitnik Bookerjeve nagrade 2017 (Man Booker Prize). Prejel jo je za svoj prvi roman Lincoln v bardu, ki je izšel februarja letos, se že v začetku marca zavihtel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa ter vse odtlej v bralcih budil občudovanje in spoštovanje.
Letošnji nabor Bookerjevih finalistov je bil zares impresiven, konkurenca je bila huda in globok poklon si zasluži vsak od šestih romanov, ki so bili v igri vse do konca – do razglasitve letošnjega nagrajenca v razkošni palači londonske mestne uprave, nekdanjem rotovžu na Basinghall Streetu, deloma zgrajenem že v časih pred Shakespearom, leta 1411. Tem bolj smo veseli, da je to nagrado, eno najuglednejših v ›literarnem letu‹, prejel prav naš avtor George Saunders, čigar izvrstno zbirko kratke proze Deseti december smo pred dvema letoma v prevodu Andreja E. Skubica izdali kot 85. knjigo v zbirki Bralec.

Saunders si je levji delež svoje literarne slave spisal s šestimi knjigami novel oziroma zbirkami kratke proze (pa tudi drugimi družbenokritičnimi zapisi in eseji), pričujoča letošnja uspešnica je njegov prvi roman; kritika ga uvršča v zgodovinsko prozo. Lincoln v bardu (Lincoln in the Bardo) je pripoved o ameriškem ›očetu naroda‹, 16. predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki po smrti svojega 11-letnega sina Williama Wallacea le s težavo zmaguje v boju z bolečino.

objavljeno v rubriki: Nagrade