E-novice

Novica

Miles Franklin, »zvezda« avstralske književnosti, je dobila prvi prevod v slovenščino. – Moja sijajna kariera

13.01.2018

Avstralija je daleč, in zdi se, da je še bolj oddaljena od nas njena književnost. Pri nas izide avstralskih romanov razmeroma malo, a najbrž ni naključje, da je med prevedenimi nekaj tistih, ki so prejeli nagrado Miles Franklin, kot so Oscar in Lucinda trikratnega zmagovalca Petra Careyja pa Vdih in Hiša na Ulici oblakov Tima Wintona, ki je nagrado prejel celo štirikrat, in nazadnje Črna skala belo mesto A. S. Patrića.

A kdo sploh je Miles Franklin?

Če se boste kdaj odločili v svoj bralni program vključiti tudi najboljše avstralske romane vseh časov, mora biti med njimi Moja sijajna karieraMy Brilliant Career –, romaneskni prvenec pisateljice Stelle Marie Sarah Miles Franklin (1879–1954). Ker mladi, komaj devetnajstletni podeželanki v Avstraliji ni uspelo najti založnika, je njen rokopis s posredovanjem Henryja Lawsona romal k britanski založbi William Blackwood & Sons in izšel leta 1901. Lawson, takrat eden najbolj priljubljenih avstralskih pesnikov in pisateljev, beroč njen rokopis še ni vedel, da je Miles pravzaprav dekle: »Prepričana je bila, da svet pripada moškim in da bo knjiga izpod domnevno moškega peresa imela več možnosti za uspeh, kot če bi na njej odkrito pisalo Stella Franklin,« je v spremni besedi zapisala Katarina Mahnič, prevajalka romana in največja poznavalka avstralske književnosti pri nas. Odzivi na roman so bili burni, »njeni sorodniki in okoliški prebivalci so ji pisanje, prepričani, da je avtobiografsko, močno zamerili. Mnogi so se namreč prepoznali v neizobraženih, starokopitnih, opravljivih, zgaranih junakih njenega romana. Tudi mnenja kritikov so bila deljena. A. G. Stephens, kritik revije Bulletin, vodilni kritik tistega časa, ga je imenoval ›knjiga, polna sončne svetlobe‹ in navdušeno zapisal: ›Ne le glavna junakinja Sybylla, tudi Miles Franklin je resnična mladenka iz buša in njena knjiga je nepozabna ravno zaradi tega: je prvi zares avstralski roman. Avtorica ima avstralsko dušo, govori avstralski jezik, razglaša avstralska čustva in gleda na stvari s popolnoma avstralskega stališča. Njena knjiga je toplo utelešenje tukajšnjega življenja, tako krepilna kot zrak v bušu, tako aromatična kot drevesa v njem in tako čista in pristna kot svetloba, ki jo izžareva. [...] Knjiga ni izjemno literarno delo, je pa sveža, naravna, odkrita – in zato očarljiva.‹ Vsi pa nad Mojo sijajno kariero niso bili tako očarani. Priznavali so sicer, da je knjiga velik dosežek za tako mladega človeka, sploh za dekle, vendar so ji očitali nezrelost, nedoslednost, odsotnost sloga, neobvladanje jezika, izlive mladostnega nezadovoljstva in hrepenenja, pomanjkanje zgodbe in zapleta ter konec, ki ostaja nekako odprt. Manjka ji globine, so pisali, dialogi so okorni in neživljenjski, preveč čustvena je in premalo prefinjena ...«
Miles po vsem tem romana ni več dovolila ponatisniti, vnovič je izšel šele leta 1966, več kot deset let po njeni smrti, pri avstralski založbi Angus & Robertson. Vse odtlej je na trgu in na šolskih klopeh.
Leta 1979 je avstralska režiserka Gillian Armstrong po romanu posnela film z Judy Davis in Samom Neillom v glavnih vlogah. (Armstrong je tudi režiserka filma Oscar in Lucinda, 1997.)

Miles Franklin je bila prepričana, da »brez domače književnosti ljudje ostanejo tujci na lastnih tleh«. V letih, ko je le malokdo lahko živel samo od pisanja, je začela hraniti denar za sklad, iz katerega naj bi, je zapisala v oporoki, vsako leto podelili nagrado za avstralski roman »najvišje literarne vrednosti, ki predstavlja avstralsko življenje v katerikoli od njegovih faz«. Nagrado so prvič podelili leta 1957, vredna je bila 500 funtov, dobil pa jo je Patrick White za roman Voss. Še danes je najbolj zaželena literarna nagrada v Avstraliji, zmagovalcu pa prinese kar 60.000 avstralskih dolarjev.
In še zanimivost. Leta 2013 je bila prvič podeljena nagrada za najboljšo knjigo avstralske književnice. Tudi ta se imenuje po Miles Franklin – Stella. Skupina avstralskih pisateljic, urednic, založnic in knjigarnark se je namreč leta 2011 zgrozila ob spoznanju, da nagrado Miles Franklin večinoma prejemajo moški – dotlej so jo pisateljicam podelili samo trinajstkrat –, in zato sklenila ustanoviti novo nagrado, ki bo namenjena samo pisateljicam. Zdaj pa si oglejte seznam prejemnikov nagrade Miles Franklin v zadnjih sedmih letih. Med njimi je samo en moški!

V galeriji:
1. Miles Franklin leta 1901, ko je bila objavljena Moja sijajna kariera
2. Prva izdaja romana (William Blackwood & Sons, 1901)
3. Spomenik Miles Franklin (Hurstville, 2003, avtor: Jacek Luszczyk)
4. Plakat za film Moja sijajna kariera (Gillian Armstrong, 1979)
5. Del oporoke Miles Franklin
6. Nagrada Miles Franklin 2017: Josephine Wilson, Extinctions. V zadnjih sedmih letih je nagrado prejelo kar šest pisateljic.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

03.07.2014

Britanski pisatelj Salman Rushdie letos po kar dve nagradi za življenjsko delo »

Poročali smo že, da je sloviti britanski književnik Salman Rushdie letošnji dobitnik književne nagrade Hansa Christiana Andersena. Ne gre za tisto nagrado, ki jo od leta 1956 mladinskim književnikom in ilustratorjem podeljuje IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost) in se prav tako imenuje po danskem pravljičarju, ampak za dansko mednarodno nagrado, ki jo je leta 2010 ustanovil Literarni odbor Hansa Christiana Andersena in jo odtlej podelijo vsaki dve leti. Nagrada, ki jo Rushdie prejme kot mladinski književnik – njegova romana Harun in Morje zgodb ter Luka in Ogenj Življenja sta izšla pri Modrijanu –, je lepo zajetna: pisatelj bo bogatejši za pol milijona danskih kron, kar znese okoli 67 evrskih tisočakov. Podelitev bo 17. avgusta v Odenseju na Danskem.
Pred kratkim pa je Rushdie na svoj dolgi seznam nagrad in časti vpisal še eno nagrado: PEN/Pinterjevo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

04.06.2014

Župančičeva nagrada, najvišje priznanje ljubljanske občine, pesniku Niku Grafenauerju »

Da je Niko Grafenauer eden najpomembnejših slovenskih pesnikov, dokazujejo tudi številne nagrade, ki jih je prejel za svoje ustvarjanje: tri Levstikove nagrade, dve Jenkovi nagradi, Prešernova nagrada, Sovretova nagrada za prevode tujih pesnikov. Zdaj se jim je pridružila še Župančičeva nagrada, najvišje priznanje ljubljanske občine, in sicer za življenjsko delo.
Ob iskrenih čestitkah lahko dodamo, da nas veseli, da smo pred kratkim izdali njegovo zadnjo knjigo, ki je prav posebna: pesnitev Kraljice mačke govori o nesmrtnih mačkah, ki jih poznamo iz mitov in zgodovine.

objavljeno v rubriki: Nagrade

28.05.2014

Božidar Jezernik, avtor knjige Kava – čarobni napoj, iz Pekinga prinesel nagrado Gourmand »

Gourmand je nagrada, ki jo nekateri imenujejo kar »kulinarični oskar«, čeprav nima nič skupnega s »kulinaričnim oskarjem«, kakor mediji poimenujejo nagrade najboljšim restavracijam sveta, ki jih vsako leto razglasi britanska revija Restaurant Magazine. No, malo pa že: Gourmand je namreč književna nagrada za najboljše kulinarične knjige. Nagrade so prvič podelili leta 1995 v Frankfurtu, zatem največkrat v Franciji (večinoma v Parizu), letos pa drugič v Pekingu na Kitajskem. Vendar tudi Peking ni predaleč, da se ne bi bilo vredno potruditi tja in nagrado prevzeti osebno.

Za pot na Kitajsko se je odločil tudi dr. Božidar Jezernik, avtor knjige Kava – čarobni napoj, ki je bila nominirana v kategoriji »pijače – kava«. Za nagrado se je potegoval v zelo močni konkurenci – za najboljšo knjigo o kavi so bile namreč nominirane še knjige iz Brazilije, Italije, Filipinov, Velike Britanije in ZDA – in zmagal.

objavljeno v rubriki: Nagrade

16.04.2014

Nagrado IMPAC za leto 2014 bo morda prejela Marie NDiaye za roman Tri močne ženske »

Morda pa res! Francoska pisateljica Marie NDiaye je ena izmed desetih romanopiscev, ki se jim je uspelo uvrstiti v finale nagrade IMPAC za leto 2014. Novembra smo poročali o širšem seznamu – 152 knjigah, ki jih je za to prestižno nagrado – vredna je 100.000 evrov, avtor prevedenega romana pa si nagrado deli s prevajalcem v razmerju 3 : 1 – predlagalo 110 knjižnic iz 39 držav. Večina jih je bila napisana v angleščini in manj kot tretjina prevedena iz drugih jezikov.
Nominirani roman Marie NDiaye Tri močne ženske – angleško Three Strong Women – je iz francoščine prevedel John Fletcher. Izvirnik je izšel leta 2009 pri Gallimardu in prejel Goncourtovo nagrado ravno v tistem času, ko smo pri Modrijanu izdali prevod njenega romana Rosie Carpe. Tri močne ženske smo pri Modrijanu objavili leta 2011 (prevedla ga je Suzana Koncut), torej pred Britanci in Američani. Roman so za nagrado predlagale tri knjižnice: dve iz Nemčije (Berlin in Bonn) in ena iz Hrvaške (Mestna knjižnica Reka).

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.03.2014

Božidar Jezernik s knjigo Kava – čarobni napoj nominiran za nagrado Gourmand 2014 v kategoriji »pijače« »

Knjige se druga od druge razlikujejo v mnogočem, tudi po nagradah in nominacijah. A kakor v Sloveniji pojem »knjiga« običajno povezujemo z leposlovjem (čeprav so prav kakovostni romani, pesniške zbirke, kratke zgodbe in drame knjige, ki jih najredkeje kupimo), lahko tudi na slovenske književne nagrade računajo le pesniki, romanopisci, esejisti in dramatiki; avtorji strokovnih in poljudnoznanstvenih knjig ter priročnikov in učbenikov smejo upati le na katero izmed mednarodnih nagrad ali nominacij.

Ena izmed mednarodnih književnih nagrad, s katero se ponaša več uspešnih slovenskih avtorjev, je nagrada Gourmand. To je nagrada za najboljše kulinarične knjige, ki jo je leta 1995 ustanovil Francoz Édouard Cointreau.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.