E-novice

Novica

Miles Franklin, »zvezda« avstralske književnosti, je dobila prvi prevod v slovenščino. – Moja sijajna kariera

13.01.2018

Avstralija je daleč, in zdi se, da je še bolj oddaljena od nas njena književnost. Pri nas izide avstralskih romanov razmeroma malo, a najbrž ni naključje, da je med prevedenimi nekaj tistih, ki so prejeli nagrado Miles Franklin, kot so Oscar in Lucinda trikratnega zmagovalca Petra Careyja pa Vdih in Hiša na Ulici oblakov Tima Wintona, ki je nagrado prejel celo štirikrat, in nazadnje Črna skala belo mesto A. S. Patrića.

A kdo sploh je Miles Franklin?

Če se boste kdaj odločili v svoj bralni program vključiti tudi najboljše avstralske romane vseh časov, mora biti med njimi Moja sijajna karieraMy Brilliant Career –, romaneskni prvenec pisateljice Stelle Marie Sarah Miles Franklin (1879–1954). Ker mladi, komaj devetnajstletni podeželanki v Avstraliji ni uspelo najti založnika, je njen rokopis s posredovanjem Henryja Lawsona romal k britanski založbi William Blackwood & Sons in izšel leta 1901. Lawson, takrat eden najbolj priljubljenih avstralskih pesnikov in pisateljev, beroč njen rokopis še ni vedel, da je Miles pravzaprav dekle: »Prepričana je bila, da svet pripada moškim in da bo knjiga izpod domnevno moškega peresa imela več možnosti za uspeh, kot če bi na njej odkrito pisalo Stella Franklin,« je v spremni besedi zapisala Katarina Mahnič, prevajalka romana in največja poznavalka avstralske književnosti pri nas. Odzivi na roman so bili burni, »njeni sorodniki in okoliški prebivalci so ji pisanje, prepričani, da je avtobiografsko, močno zamerili. Mnogi so se namreč prepoznali v neizobraženih, starokopitnih, opravljivih, zgaranih junakih njenega romana. Tudi mnenja kritikov so bila deljena. A. G. Stephens, kritik revije Bulletin, vodilni kritik tistega časa, ga je imenoval ›knjiga, polna sončne svetlobe‹ in navdušeno zapisal: ›Ne le glavna junakinja Sybylla, tudi Miles Franklin je resnična mladenka iz buša in njena knjiga je nepozabna ravno zaradi tega: je prvi zares avstralski roman. Avtorica ima avstralsko dušo, govori avstralski jezik, razglaša avstralska čustva in gleda na stvari s popolnoma avstralskega stališča. Njena knjiga je toplo utelešenje tukajšnjega življenja, tako krepilna kot zrak v bušu, tako aromatična kot drevesa v njem in tako čista in pristna kot svetloba, ki jo izžareva. [...] Knjiga ni izjemno literarno delo, je pa sveža, naravna, odkrita – in zato očarljiva.‹ Vsi pa nad Mojo sijajno kariero niso bili tako očarani. Priznavali so sicer, da je knjiga velik dosežek za tako mladega človeka, sploh za dekle, vendar so ji očitali nezrelost, nedoslednost, odsotnost sloga, neobvladanje jezika, izlive mladostnega nezadovoljstva in hrepenenja, pomanjkanje zgodbe in zapleta ter konec, ki ostaja nekako odprt. Manjka ji globine, so pisali, dialogi so okorni in neživljenjski, preveč čustvena je in premalo prefinjena ...«
Miles po vsem tem romana ni več dovolila ponatisniti, vnovič je izšel šele leta 1966, več kot deset let po njeni smrti, pri avstralski založbi Angus & Robertson. Vse odtlej je na trgu in na šolskih klopeh.
Leta 1979 je avstralska režiserka Gillian Armstrong po romanu posnela film z Judy Davis in Samom Neillom v glavnih vlogah. (Armstrong je tudi režiserka filma Oscar in Lucinda, 1997.)

Miles Franklin je bila prepričana, da »brez domače književnosti ljudje ostanejo tujci na lastnih tleh«. V letih, ko je le malokdo lahko živel samo od pisanja, je začela hraniti denar za sklad, iz katerega naj bi, je zapisala v oporoki, vsako leto podelili nagrado za avstralski roman »najvišje literarne vrednosti, ki predstavlja avstralsko življenje v katerikoli od njegovih faz«. Nagrado so prvič podelili leta 1957, vredna je bila 500 funtov, dobil pa jo je Patrick White za roman Voss. Še danes je najbolj zaželena literarna nagrada v Avstraliji, zmagovalcu pa prinese kar 60.000 avstralskih dolarjev.
In še zanimivost. Leta 2013 je bila prvič podeljena nagrada za najboljšo knjigo avstralske književnice. Tudi ta se imenuje po Miles Franklin – Stella. Skupina avstralskih pisateljic, urednic, založnic in knjigarnark se je namreč leta 2011 zgrozila ob spoznanju, da nagrado Miles Franklin večinoma prejemajo moški – dotlej so jo pisateljicam podelili samo trinajstkrat –, in zato sklenila ustanoviti novo nagrado, ki bo namenjena samo pisateljicam. Zdaj pa si oglejte seznam prejemnikov nagrade Miles Franklin v zadnjih sedmih letih. Med njimi je samo en moški!

V galeriji:
1. Miles Franklin leta 1901, ko je bila objavljena Moja sijajna kariera
2. Prva izdaja romana (William Blackwood & Sons, 1901)
3. Spomenik Miles Franklin (Hurstville, 2003, avtor: Jacek Luszczyk)
4. Plakat za film Moja sijajna kariera (Gillian Armstrong, 1979)
5. Del oporoke Miles Franklin
6. Nagrada Miles Franklin 2017: Josephine Wilson, Extinctions. V zadnjih sedmih letih je nagrado prejelo kar šest pisateljic.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

23.05.2015

Romanopisca Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic v peterici za petindvajsetega kresnika »

Točno opolnoči 23. maja je Delo na svoji spletni strani objavilo težko pričakovano novico o petih slovenskih romanih, objavljenih z letnico 2014, ki se potegujejo za kresnika 2015. Letos bo nagrada, še vedno edina za slovenski roman, podeljena petindvajsetič. Da je lani pri slovenskih založbah izšlo toliko odličnih romanov slovenskih romanopiscev – med njimi so tudi prvenci – je najbrž golo naključje, in po naključju smo ravno lani pri Modrijanu izdali kar štiri izvirne romane za odrasle.
Delova žirija najbrž že dolgo ni imela tako zahtevnega dela, tako ob prvem izboru, saj je na robu deseterice bržkone ostal marsikak izvrsten roman, še bolj pa pri izbiranju finalistov. A Modrijanov »izkupiček« je naravnost zgodovinski: polovica naše lanske domače romaneskne bere se je uvrstila v finale, med pet najboljših romanov leta 2014 – Samo pridi domov Andreja E. Skubica in Po njihovih besedah Katarine Marinčič.

objavljeno v rubriki: Nagrade

22.05.2015

Mirana Likar Bajželj zmagala na mednarodnem literarnem natečaju Lapis Histriae »

Vsako leto potekajo v Trstu, Kopru in Umagu Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza. Tema letošnjih je problematika prekariata: umetniki, kulturologi in novinarji iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine razpravljajo o kulturi v primežu tržnega imperativa, v tej luči pa predvsem o mestu intelektualca/umetnika v današnji družbi. Razmišljanja združuje naslov Diktat prekariata.
Forum vsako leto razpiše tudi mednarodni literarni natečaj Lapis Histriae za kratko zgodbo na temo, ki je povezana s simpozijskim delom srečanja; iztočnica letošnjega natečaja, ki je že deseto po vrsti, je delo na črno. Žiranti Laura Marchig, Tea Tulić in Marko Sosić so izbirali med 137 zgodbami, ki so jih prispevali avtorji iz Italije, Nemčije, Francije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, in v petek, 22. maja, v Umagu razglasili zmagovalca. Prepričala jih je Mirana Likar Bajželj z zgodbo Jutro zadnjega dne.

objavljeno v rubriki: Nagrade

06.05.2015

Vladimir P. Štefanec in njegova Punk čarovnica nominirana za dvanajsto nagrado Desetnica »

V prostorih Mestne knjižnice Ljubljana so razglasili deset nominacij za desetnico, nagrado za najboljšo izvirno mladinsko ali otroško knjigo zadnjih treh let. Društvo slovenskih pisateljev jo svojim članom podeljuje od leta 2004.
Modrijanov program izvirnega mladinskega leposlovja je skromen, a zato tem skrbneje izbran. Lani smo se odločili za objavo enega samega dela – romana Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki ga je napisal Vladimir P. Štefanec, in ta je prepričal tudi žirijo letošnje društvene nagrade: Boruta Gombača, Klariso Jovanović, Vinka Möderndorferja, Janjo Vidmar in Polonco Kovač (predsednica).

objavljeno v rubriki: Nagrade

27.04.2015

V deseterici nominirancev za petindvajsetega kresnika Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic »

Slovenska romaneskna letina lani ni bila samo nadvse obilna – žirija Delove nagrade za roman leta jih je prebrala več kot 130 – temveč tudi odlična. Nov roman je objavilo kar šest pisateljev, ki so kdaj prejeli kresnika – Milan Dekleva, Drago Jančar, Andrej E. Skubic, Alojz Rebula, Katarina Marinčič in Feri Lainšček –, najmanj dvakrat toliko je bilo takih, ki so bili za kresnika vsaj enkrat nominirani. Založba Modrijan je v to izjemno bero prispevala štiri romane za odrasle in dvema je prag v deseterico uspelo preskočiti. V družbi pisateljev, ki so lani objavili roman in se vpisali na pred dnevi objavljen seznam avtorjev najboljših desetih romanov leta 2014, sta tudi Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic.

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.04.2015

Kritiško sito 2015 pisateljici Katarini Marinčič za roman Po njihovih besedah »

Kritiško sito je edina slovenska književna nagrada, ki jo za knjigo podeljujejo izključno literarni kritiki. Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK) jo je prvič podelilo leta 2012, posebnost nagrade pa je, da jo lahko prejme avtor katerekoli literarne zvrsti. O najboljšem slovenskem literarnem delu preteklega leta odloča »kritiški forum«, to so vsi člani društva, izbrano pa je delo, ki dobi največ glasov.

Četrto nagrado DSKL je prejela pisateljica Katarina Marinčič za roman Po njihovih besedah, ki je izšel jeseni pri založbi Modrijan. Nagrada je bila podeljena 22. aprila na prireditvi v sklopu 20. slovenskih dnevov knjige v Ljubljani.
Roman je tako rekoč vse od izida »ljubljenec« literarnih kritikov, o njem so že pisali Aljoša Harlamov, Anja Radaljac, Tanja Lesničar Pučko, Gabriela Babnik in drugi, maja pa bo roman predstavljen v ciklu predstavitev literarne kritike Kritikovo oko, ki ga za Cankarjev dom pripravlja Matej Bogataj.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.