E-novice

Novica

Miles Franklin, »zvezda« avstralske književnosti, je dobila prvi prevod v slovenščino. – Moja sijajna kariera

13.01.2018

Avstralija je daleč, in zdi se, da je še bolj oddaljena od nas njena književnost. Pri nas izide avstralskih romanov razmeroma malo, a najbrž ni naključje, da je med prevedenimi nekaj tistih, ki so prejeli nagrado Miles Franklin, kot so Oscar in Lucinda trikratnega zmagovalca Petra Careyja pa Vdih in Hiša na Ulici oblakov Tima Wintona, ki je nagrado prejel celo štirikrat, in nazadnje Črna skala belo mesto A. S. Patrića.

A kdo sploh je Miles Franklin?

Če se boste kdaj odločili v svoj bralni program vključiti tudi najboljše avstralske romane vseh časov, mora biti med njimi Moja sijajna karieraMy Brilliant Career –, romaneskni prvenec pisateljice Stelle Marie Sarah Miles Franklin (1879–1954). Ker mladi, komaj devetnajstletni podeželanki v Avstraliji ni uspelo najti založnika, je njen rokopis s posredovanjem Henryja Lawsona romal k britanski založbi William Blackwood & Sons in izšel leta 1901. Lawson, takrat eden najbolj priljubljenih avstralskih pesnikov in pisateljev, beroč njen rokopis še ni vedel, da je Miles pravzaprav dekle: »Prepričana je bila, da svet pripada moškim in da bo knjiga izpod domnevno moškega peresa imela več možnosti za uspeh, kot če bi na njej odkrito pisalo Stella Franklin,« je v spremni besedi zapisala Katarina Mahnič, prevajalka romana in največja poznavalka avstralske književnosti pri nas. Odzivi na roman so bili burni, »njeni sorodniki in okoliški prebivalci so ji pisanje, prepričani, da je avtobiografsko, močno zamerili. Mnogi so se namreč prepoznali v neizobraženih, starokopitnih, opravljivih, zgaranih junakih njenega romana. Tudi mnenja kritikov so bila deljena. A. G. Stephens, kritik revije Bulletin, vodilni kritik tistega časa, ga je imenoval ›knjiga, polna sončne svetlobe‹ in navdušeno zapisal: ›Ne le glavna junakinja Sybylla, tudi Miles Franklin je resnična mladenka iz buša in njena knjiga je nepozabna ravno zaradi tega: je prvi zares avstralski roman. Avtorica ima avstralsko dušo, govori avstralski jezik, razglaša avstralska čustva in gleda na stvari s popolnoma avstralskega stališča. Njena knjiga je toplo utelešenje tukajšnjega življenja, tako krepilna kot zrak v bušu, tako aromatična kot drevesa v njem in tako čista in pristna kot svetloba, ki jo izžareva. [...] Knjiga ni izjemno literarno delo, je pa sveža, naravna, odkrita – in zato očarljiva.‹ Vsi pa nad Mojo sijajno kariero niso bili tako očarani. Priznavali so sicer, da je knjiga velik dosežek za tako mladega človeka, sploh za dekle, vendar so ji očitali nezrelost, nedoslednost, odsotnost sloga, neobvladanje jezika, izlive mladostnega nezadovoljstva in hrepenenja, pomanjkanje zgodbe in zapleta ter konec, ki ostaja nekako odprt. Manjka ji globine, so pisali, dialogi so okorni in neživljenjski, preveč čustvena je in premalo prefinjena ...«
Miles po vsem tem romana ni več dovolila ponatisniti, vnovič je izšel šele leta 1966, več kot deset let po njeni smrti, pri avstralski založbi Angus & Robertson. Vse odtlej je na trgu in na šolskih klopeh.
Leta 1979 je avstralska režiserka Gillian Armstrong po romanu posnela film z Judy Davis in Samom Neillom v glavnih vlogah. (Armstrong je tudi režiserka filma Oscar in Lucinda, 1997.)

Miles Franklin je bila prepričana, da »brez domače književnosti ljudje ostanejo tujci na lastnih tleh«. V letih, ko je le malokdo lahko živel samo od pisanja, je začela hraniti denar za sklad, iz katerega naj bi, je zapisala v oporoki, vsako leto podelili nagrado za avstralski roman »najvišje literarne vrednosti, ki predstavlja avstralsko življenje v katerikoli od njegovih faz«. Nagrado so prvič podelili leta 1957, vredna je bila 500 funtov, dobil pa jo je Patrick White za roman Voss. Še danes je najbolj zaželena literarna nagrada v Avstraliji, zmagovalcu pa prinese kar 60.000 avstralskih dolarjev.
In še zanimivost. Leta 2013 je bila prvič podeljena nagrada za najboljšo knjigo avstralske književnice. Tudi ta se imenuje po Miles Franklin – Stella. Skupina avstralskih pisateljic, urednic, založnic in knjigarnark se je namreč leta 2011 zgrozila ob spoznanju, da nagrado Miles Franklin večinoma prejemajo moški – dotlej so jo pisateljicam podelili samo trinajstkrat –, in zato sklenila ustanoviti novo nagrado, ki bo namenjena samo pisateljicam. Zdaj pa si oglejte seznam prejemnikov nagrade Miles Franklin v zadnjih sedmih letih. Med njimi je samo en moški!

V galeriji:
1. Miles Franklin leta 1901, ko je bila objavljena Moja sijajna kariera
2. Prva izdaja romana (William Blackwood & Sons, 1901)
3. Spomenik Miles Franklin (Hurstville, 2003, avtor: Jacek Luszczyk)
4. Plakat za film Moja sijajna kariera (Gillian Armstrong, 1979)
5. Del oporoke Miles Franklin
6. Nagrada Miles Franklin 2017: Josephine Wilson, Extinctions. V zadnjih sedmih letih je nagrado prejelo kar šest pisateljic.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

15.07.2015

Roman Sem punk čarovnica ... nominiran za večernico in izbran za tekmovanje za Cankarjevo priznanje »

Maja je bil pisatelj Vladimir P. Štefanec eden izmed desetih nominirancev za desetnico. Žirijo nagrade Društva slovenskih pisateljev je nagovoril njegov mladinski romaneskni prvenec Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki je lani izšel pri založbi Modrijan. Nagrada – letos prvič samo »častna« – je pripadla starejšemu kolegi, a že po dveh mesecih ima Štefanec v rokah dosti »slajšo« nominacijo, kajti za večernico, Večerovo nagrado za najboljše mladinsko delo, je nominirana le peterica. Žiranti večernice – dr. Igor Saksida (predsednik), Maja Logar, dr. Aleš Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali – so izbirali med več kot 50 izvirnimi leposlovnimi deli različnih zvrsti z letnico 2014 (50 jih je prispelo na razpis, žirija pa je seznam po lastni presoji še dopolnila) in se odločili tudi za Punk čarovnico Vladimirja P. Štefaneca. Razglasitev zmagovalca bo kot vsako leto oznanila posebna priloga časopisa Večer približno teden pred slovesno podelitvijo nagrade 24. septembra v Murski Soboti.

Le nekaj dni pred razglasitvijo nominacij pa je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje objavila seznam del, ki jih bodo naši šolarji brali v šolskem letu 2015/16.

objavljeno v rubriki: Nagrade

25.06.2015

Kdo je dobil petindvajsetega kresnika? Andrej E. Skubic za roman Samo pridi domov »

Nekateri menijo, da imamo Slovenci preveč literarnih nagrad. Pa to drži? Posebej za roman, pri nas daleč najbolj priljubljeno literarno zvrst, lahko pisatelj dobi eno samo nagrado – letos jo je že petindvajsetič podelil časnik Delo. Kresnik je tudi ena redkih, če ne celo edina slovenska književna nagrada, katere vpliv je mogoče meriti tudi v številkah: po razglasitvi nagrajenca se povečata tako branost kakor prodaja nagrajenega romana, seveda zahvaljujoč tudi široki in zelo premišljeni Delovi promociji. »Nagrade je fajn dobiti,« je v spomladi objavljenem intervjuju v Playboyu priznal pisatelj Andrej E. Skubic. »Knjigo naredijo precej bolj odmevno, brano, in to je to, kar hočeš: da se tvoja zgodba bere. V drugih žanrih to mogoče niti ni tako izstopajoče, pri romanu pa absolutno: ko se bliža čas nagrade kresnik, se blazno poveča povpraševanje po nominiranih romanih. Ne vem, zakaj je to izrazitejše kot pri poeziji ali pa esejistiki, ampak se pozna. Se pa pri tem sproži tudi precej medijskega pompa, ki je že odveč, sploh zadnja leta, ko so ideje Delovih tržnikov že malo infantilne. Nujno zlo je še, da se to praviloma dogaja s takim zamikom, da si z mislimi po navadi že povsem drugje, v glavi že nosiš neko drugo zgodbo, moraš pa odgovarjati na vprašanja o nečem, kar si pisal pred dvema letoma. No, ampak na koncu je vseeno vredno.«

objavljeno v rubriki: Nagrade

21.06.2015

Jezernikovo knjigo o kavi je Gourmand International izbral za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih »

Jubilejna, dvajseta prireditev Gourmand Awards za vino in druge pijače, je potekala junija v mestu Yantai na Kitajskem. Za najboljšo knjigo o kavi v zadnjih dvajsetih letih je bila razglašena knjiga Kava – čarobni napoj, ki jo je napisal dr. Božidar Jezernik, izdala jo je založba Modrijan. Nagrade so bile podeljene v več kategorijah, z ožjega seznama najboljših del so bila izbrana tri najboljša na svetu.
Kot pravi Edouard Cointreau, predsednik Gourmand Awards, gre za edinstveno nagrado, saj na prireditvah sodeluje 205 držav, to je več, kot je držav članic OZN. Za nagrade se ne potegujejo samo knjige, pač pa tudi filmski in televizijski prispevki ter glasbena dela. Sodelovanje na Gourmand Awards je odprto za vse, ne glede na velikost in način zapisa. Novinarji Gourmand Awards pogosto primerjajo s filmskimi oskarji. Dejansko obstaja podobnost po glamurju in medijskem odzivu, zato velja za sodelovanje na teh prireditvah olimpijsko načelo, da je pomembno sodelovati in ne zmagati.

objavljeno v rubriki: Nagrade

15.06.2015

Daša Drndić v ožjem izboru za mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur v Berlinu »

Leta 2007 je hrvaška pisateljica Daša Drndić pri založbi Fraktura objavila roman Sonnenschein in v istem letu prejela nagrado Kiklop za najboljše hrvaško prozno delo leta. Že po dveh letih smo roman v prevodu Đurđe Strsoglavec izdali pri založbi Modrijan – to je bil prvi prevod dela Daše Drndić v slovenščino –, pozneje pa je bil roman objavljen še v ZDA, Franciji, Veliki Britaniji, Slovaški, Madžarski, Poljski, Nizozemski, Italiji in Nemčiji.
Če so slovenski bralci in zlasti kupci ta imenitni roman prezrli, pa se mu dosti bolje godi v »velikih« jezikih, zlasti v angleščini, italijanščini in nemščini. Leta 2013 se je roman – v angleščini Trieste – prebil v ožji izbor za nagrado britanskega časnika Independent. Nagrada je šla v roke nizozemskega pisatelja, Daša Drndić pa je prejela Independentovo nagrado za najboljšo tujo knjigo po izboru bralcev. Italijanski prevod, ki ga je izdala založba Bompiani, se je po izidu zavihtel na vrh lestvice najbolje prodajanih knjig, prekosil je celo najnovejši roman Michela Houellebecqa, nemški prevod, ki je izšel letos pri založbi Hoffman und Campe, pa je bil pred kratkim uvrščen v ožji izbor za mednarodno književno nagrado berlinske Hiše svetovnih kultur.

objavljeno v rubriki: Nagrade

28.05.2015

Literarni večer s Katarino Marinčič in Andrejem E. Skubicem, finalistoma za kresnika 2015, v Škofji Loki »

Pisatelja in prevajalca, jezikoslovca, doktorja znanosti. Vrstnika. Kresnikova nagrajenca in finalista za kresnika 2015. Katarino Marinčič in Andreja E. Skubica pa druži še tole: svoja nova romana, Po njihovih besedah in Samo pridi domov, sta objavila pri isti založbi – pri Modrijanu. Ali sta že kdaj imela skupni literarni večer, ju nismo vprašali, vsekakor pa zanj tako izjemne priložnosti še ni bilo. Pa tudi ne za Ločane in druge, ki so se v slikovito mestece ob Sori pripravljeni pripeljati od drugod, morda celo iz Ljubljane, kjer so literarna srečanja vsak dan.

V torek, 23. junija, bo na Rožniku v Ljubljani razglasitev petindvajsetega dobitnika literarne nagrade Kresnik, edine slovenske nagrade za roman. Točno dvajset dni prej, v sredo, 3. junija, ob 19. uri, pa se bosta pisateljica in pisatelj srečala v Škofji Loki, in to pred Modrijanovo knjigarno.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.