Novica

Med desetimi najboljšimi za nagrado Kresnik 2013 tudi roman Raclette Boruta Goloba

25.04.2013

Časnik Delo tradicionalno vsako leto okoli dneva knjige objavi novico, ki jo težko čakajo tako pisatelji kakor založniki in tudi bralci. Nagrada Kresnik je namreč edina slovenska nagrada za roman, in četudi je v primerjavi z nagradami onstran meja dokaj skromna, velja za eno uglednejših in najvplivnejših literarnih nagrad pri nas. Gre tudi za medijsko najbolje predstavljeno slovensko nagrado – zadnjih nekaj let namreč Delova žirija po zgledu najbolj znanih tujih in mednarodnih nagrad pred končno odločitvijo o nagrajencu opravi dva izbora, najprej izbere deseterico, po mesecu dni pa še peterico finalistov. Tako se stopnjujeta napetost in pričakovanje, o knjigah se v tem času več govori, nedvomno pa jih več ljudi tudi kupi in prebere.
Modrijan ima zelo skromen program domačega leposlovja. Na leto izidejo pri naši založbi največ trije izvirni romani. Zato smo tembolj veseli vsake nominacije, tudi med deseterico, kaj šele nagrade – spomnimo, da je nagrado Kresnik 2011 dobil Drago Jančar za roman To noč sem jo videl (to je bil pisateljev tretji kresnik), v istem letu pa se je med deset najboljših prebil tudi Roman Rozina z romanom Galerija na izviru Sončne ulice. Leta 2009 je bil Drago Jančar med peterico najboljših z romanom Drevo brez imena.
Leta 2010 je bil v deseterici Borut Golob s prvencem SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ. Finale se mu je izmuznilo, toda nova priložnost je spet tukaj, samo tri leta pozneje. Golobov lani izdani drugi roman, Raclette, se je namreč znašel med deseterico izbrancev Delove žirije, kar je, upoštevajoč visoko število lani objavljenih slovenskih romanov (130), zavidanja vreden dosežek.

Raclette pa utegne postati celo eden najbolj branih romanov med desetimi nominiranimi za kresnika. Od 23. aprila do 11. novembra 2013 namreč v primorskih knjižnicah poteka projekt »Primorci beremo«, med 51 proznimi deli in 9 pesniškimi zbirkami, med katerimi bodo bralci izbirali, pa je tudi roman Boruta Goloba Raclette. Nominacija bo bržkone spodbudila marsikaterega bralca, da bo izbral prav ta roman. A Raclette ni edino naše delo na seznamu – izbrano je tudi kratko prozno delo Jedci rži Aleksandre Kocmut.

Delovi žiranti dr. Miran Hladnik, dr. Alojzija Zupan Sosič, dr. Urška Perenič in Igor Bratož bodo imena petih pisateljev oziroma pisateljic, ki se bodo za kresnika borili do kresne noči, objavili 23. maja, mesec pozneje pa bomo na ljubljanskem Rožniku zaploskali zmagovalcu. Časa za branje je torej več kot dovolj, vseh deset romanov lahko kupite tudi v Modrijanovi knjigarni.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

18.01.2017

Nagrado esAsi 2016 je prejel Ferdinand Miklavc za prevod romana Galíndez Manuela Vázqueza Montalbána »

Nagrada esAsi je priznanje za najboljši literarni prevod iz španščine v slovenščino, ki jo od leta 2008 slovenskim prevajalcem podeljuje Veleposlaništvo Španije v Sloveniji. Letos jo je podelilo petič, strokovna žirija, ki jo sestavljajo novinarka Mojca Mavec, diplomat Aljaž Gosnar, prevajalec in predstavnik Društva slovenskih književnih prevajalcev Aleš Berger in prevajalka ter predstavnica Kateder za španski jezik in književnost na Filozofski fakulteti UL Marjeta Prelesnik - Drozg, predseduje pa ji pisateljica, prevajalka in profesorica Katarina Marinčič, je izbirala med 19 prevodi del španskih in južnoameriških avtorjev, ki so izšli med letoma 2008 in 2016.

Nagrado je prejel Ferdinand Miklavc, prevajalec iz španščine, in to za prevod romana Galíndez (1990) španskega pisatelja in pesnika Manuela Vázqueza Montalbána (1939–2003). Roman smo izdali pri Modrijanu leta 2011.
Če kdo meni, da literarnih del ni mogoče povsem objektivno ocenjevati in da nagrade niso vedno merilo njihove kakovosti, glede del Vázqueza Montalbána ne more biti nobenega dvoma.

objavljeno v rubriki: Nagrade

08.12.2016

Ruski bralci so za eno od letošnjih ›velikih knjig‹ ponovno izbrali knjigo pisateljice Ljudmile Ulicke »

Najvidnejši sodobni slovenski pisatelj? O tem ni dvoma, izmed sto vprašanih bi jih najbrž 99 izbralo Draga Jančarja. Gotovo bi bilo več zadrege, če bi se bilo treba odločiti za ruskega pisatelja, morda bi pomislili na Makanina, Pelevina, Vodolazkina, Šiškina ... In če bi nas kdo povprašal o ruskih pisateljicah?

Iz ruske književnosti, ene največjih in najbolj bogatih na svetu, izide v Sloveniji zaskrbljujoče malo prevodov. Podatki, ki jih o slovenski založniški produkciji objavlja NUK, pravijo, da jih je leta 2015 izšlo samo osem – za primerjavo: založniki smo v tem letu izdali 401 knjigo angleške književnosti! –, zato ne more presenečati, da imamo na voljo le dva prevoda del najpomembnejše ruske pisateljice Ljudmile Ulicke.

objavljeno v rubriki: Nagrade

06.06.2016

Joyce Carol Oates – njene teme niso lahke, vedno je v njih kritika družbe, oblasti, človeških slabosti »

»Koža pisatelja, ki je izdal toliko knjig kot jaz, mora biti debela kot nosorogova, a pod njo še vedno biva kot metuljček krhek in upajoč duh.« Tako je tvitnila danes oseminsedemdesetletna ameriška pisateljica Joyce Carol Oates in v enem stavku povzela bistvo svojega osupljivega opusa.
Kariera dekleta z revnega podeželja na severu države New York se je začela zelo zgodaj: nadarjenost in veselje do pisanja je pokazala že v osnovni šoli in od takrat, ko ji je babica pri štirinajstih letih podarila prvi pisalni stroj, ni odnehala. Bila je izjemno uspešna študentka in prav kmalu zatem profesorica na več univerzah (najdlje na Princetonu), mentorica mnogim mladim literatom, urednica, kritičarka … ob vsem tem pa pisala in pisala in pisala, po dve do tri knjige na leto.

objavljeno v rubriki: Nagrade

04.06.2016

Pet najboljših slovenskih romanov, ki so v 25 letih prejeli kresnika. – V izboru tudi To noč sem jo videl Draga Jančarja »

Kresnik – to smo že večkrat poudarili – je edina slovenska nagrada za roman, zaradi izdatne in premišljene promocije pa tudi eno najbolj zaželenih literarnih priznanj pri nas. Tako za avtorje kakor založbe – nobeno drugo namreč ne privabi v knjigarne toliko kupcev, to pa je, ne nazadnje (in tega se pri nas ne zavedamo dovolj), eden pomembnejših ciljev literarnih nagrad. S kresnikom nagrajeni roman postane skorajda po pravilu vsaj v mesecu po podelitvi ena najbolje prodajanih knjig v knjigarnah.
Delo bo letos nagrado podelilo šestindvajsetič, peterica finalistov je že znana. Po zgledu nekaterih uglednih tujih nagrad pa so se pri časniku odločili, da letos izberejo tudi najboljšega izmed vseh 25 doslej nagrajenih romanov.

objavljeno v rubriki: Nagrade

04.06.2016

Soba 2 – pretanjeno izpisan »ženski« roman, ki neposredno, pa vendar z izjemno rahločutnostjo izrazi različne plasti ženske duše »

Julie Bonnie (tudi Julie B. Bonnie) je francoska pevka, kitaristka, violinistka in plesalka, od leta 2013 pa tudi pisateljica: tega leta je izšel njen romaneskni prvenec Soba 2 (Chambre 2), pozneje je napisala še tri romane. V zadnjem, s tematsko nedvoumnim naslovom Mon amour,, se posveča različnim oblikam ljubezni, s čimer ni presenetila, saj se je že v Sobi 2 razkrila kot izjemno senzibilna osebnost, globoko dovzetna za vse odtenke odnosov z drugimi, ki se jim predaja scela in jo tako tudi kar najgloblje prizadevajo. Plemenita ženska pisava v najboljšem pomenu z izrazito avtobiografsko podlago. Julie Bonnie je namreč že pri štirinajstih prestopila tradicionalne okvire najstniškega življenja, ki so ji bili namenjeni in sta jih pričakovali tako njena družina (starša učitelja) in širša okolica. Tako se tudi Béatrice, junakinja Sobe 2, kot najstnica prepusti svoji ljubezni, mlademu nemškemu violinistu Gaborju, in se z njegovo skupino odpravi na večletno glasbeno turnejo.

objavljeno v rubriki: Nagrade