E-novice

Novica

Kristian Novak, Kruno Lokotar in Đurđa Strsoglavec – 23. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani

17.05.2016

Črna mati zemla, roman hrvaškega pisatelja in jezikoslovca Kristiana Novaka, velja na Hrvaškem za pravo senzacijo, saj je na tamkajšnji literarni zemljevid vpisal novo področje: Medžimurje. Gre za literarno krajino, ki slovenskemu bralcu ni neznana, saj ga Novak v kombinaciji napete srhljivke, krimiča in psihološkega romana popelje med panonske meglice, k mistični Muri, in murskim deklicam, ki vabijo v svojo fatalno družbo. Novak se pri tem oddalji od »doma prevladujočega ravničarskega patosa«, kot je v Mladini zapisal Matej Bogataj, saj se bolj kot romantiziranju krotke skupnosti posveti njenim temnim platem, pri čemer je še »duhovit in posmehljiv«.
Črna mati zemla v glavno vlogo postavi otroškega junaka, ki se sooča s travmo očetove smrti, svoje dojemanje stvarnosti pa tesno poveže z medžimurskimi legendami. Ko se v vasi odvije veriga nepojasnjenih samomorov, se pokaže, da tudi odrasli najdejo zatočišče v nadnaravnem, lastno vest pa radi lajšajo z iskanjem grešnega kozla. Celotno pripoved zaokroži zavedanje o krhkem in varljivem spominu, ki si dogodke vedno prilagaja po svoje.

Novak je za roman Črna mati zemla leta 2014 prejel nagrado za roman spletnega medija tportal.hr, leto prej je bil nominiran za kiklopa. Že lani je bila napovedana ekranizacija, pred kratkim pa objavljena vest, da je režijo filma prevzel slovenski režiser Rok Biček, avtor večkrat nagrajenega filma Razredni sovražnik.
Roman Črna mati zemla je v slovenskem prevodu izšel septembra lani pri založbi Modrijan. Prevajalka Đurđa Strsoglavec je roman vrhunsko prestavila iz hrvaščine v slovenščino in iz medžimurščine v prekmurščino, in nobenega dvoma ni, da gre za enega najboljših slovenskih književnih prevodov leta 2015.

Zdaj pa prihaja med slovenske bralce še romanopisec – Kristian Novak. V družbi s svojim urednikom Krunom Lokotarjem (ki že pripravlja na izid Novakov novi roman) in prevajalko dr. Đurđo Strsoglavec se bo predstavil na literarnem večeru, ki bo v ponedeljek, 23. maja, ob 18. uri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Pogovor bo vodila literarna kritičarka Iva Kosmos. Pogovarjali se bomo o literarni in kulturni krajini Medžimurja, pri čemer se ne bomo mogli izogniti primerjavam z bratskim Prekmurjem. V središču bosta vprašanji travme in stigmatizacije, tako kot poskusih odraslih in mladih, da si na različne načine pojasnijo realnost in nedoumljive stvari, ki jih obkrožajo.

Lepo vabljeni!

V koprodukciji s Cankarjevim domom in Veleposlaništvom Republike Hrvaške v Ljubljani.
Vstopnina: 3 eur; študentje: 2 eur.
Vstopnico lahko unovčite ob nakupu knjige v CD.
Dr. Đurđa Strsoglavec, predavateljica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete UL, študijska smer Južnoslovanski študiji, bo pisatelja Kristiana Novaka in urednika Kruna Lokotarja dan kasneje, v torek, 24. maja, predstavila svojim študentom in študentkam. Srečanje bo ob 13. uri v predavalnici 5.
objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

12.09.2015

Nagrade Kiklop, ene najuglednejših hrvaških književnih nagrad, letos ne bo »

Skupščina društva Sa(n)jam knjige u Istri je pred kratkim sporočila, da nagrade Kiklop, ene najuglednejših književnih nagrad na Hrvaškem, letos ne bo. Nagrade Kiklop so na knjižnem sejmu v Pulju od leta 2004 dobivali različni hrvaški književni ustvarjalci. Nagrada je postala, kot so zapisali, »zrcalo hrvaškega založništva in književnosti.« Kategorije so se večkrat spremenile, lani jih je bilo deset: za urednika leta, prozno delo, prvenec, pesniško zbirko, esejistično delo, publicistično in popularno znanstveno delo, znanstveno delo, knjigo za otroke in mladino, prevod in oblikovanje. Podelili so tudi nagrado najboljši založbi, niso pa več nagradili tujega avtorja in življenjskega dela. A število kandidatov za nagrade je bilo v nekaterih kategorijah zelo skromno, za nagrado za esejistično delo, denimo, je bilo prijavljenih samo sedem knjig. Odločitev, da letos nagrad ne bo, zato ne preseneča.

objavljeno v rubriki: Nagrade

02.09.2015

Drago Jančar z romanom To noč sem jo videl v sedmerici finalistov za poljsko nagrado Angelus »

Mednarodno priznanje pisatelju Dragu Jančarju in njegovemu romanu To noč sem jo videl se v Franciji, z nagradami in nominacijami, predvsem pa z odlično prodajo, še ni končalo. Roman, za katerega je Drago Jančar leta 2011 prejel tretjega kresnika, je bil preveden že v enajst jezikov, prav te dni je izšel nemški prevod. Na Poljskem je roman Widziałem ją tej nocy izšel lani, pri založbi Czarne (Wydawnictwo Czarne) in v prevodu Joanne Pomorske, letos pa se je Jančar uvrstil med srednjeevropske pisatelje, katerih romani so nominirani za poljsko nagrado Angelus. Žirija nagrade je že marca objavila seznam 66 romanov, tako poljskih kot prevedenih v poljščino, 4. avgusta je med njimi izbrala 14 najboljših, 3. septembra pa seznam zožila na 7 romanov:

1. Jacek Dehnel, Matka Makryna (Poljska)
2. Drago Jančar, Widziałem ją tej nocy, prev. Joanna Pomorska (Slovenija)

objavljeno v rubriki: Nagrade

27.08.2015

Jančarjev roman To noč sem jo videl – Widziałem ją tej nocy – nominiran za poljsko nagrado Angelus »

Od leta 2006 poljsko mesto Vroclav podeljuje nagrado Angelus (Nagroda Literacka Europy Środkowej »Angelus«), literarno nagrado za roman srednjeevropskega avtorja. Nagrada ni po naključju povezana z Vroclavom – mesto je že stoletja srečišče različnih narodov, kultur in miselnih tokov. Nagrado namenja avtorjem iz Srednje Evrope – Poljakom in tistim, katerih romani so prevedeni v poljščino –, ki prinašajo v poljski kulturni prostor aktualne teme, ki spodbujajo k razmišljanju in poglabljajo vedenje o drugih kulturah. Sicer pa seznam dosedanjih nagrajencev pove dovolj: med njimi sta tudi Martin Pollack iz Avstrije in Svetlana Aleksijevič iz Belorusije, nagrajen je že bil Miljenko Jergović, kar pet izmed devetih nagrajenih knjig pa je prevedenih tudi v slovenščino.
Žirija nagrade je seznam romanov za nagrado leta 2015 objavila že marca – na njem je kar 66 romanov – v začetku avgusta pa je izmed njih izbrala 14 polfinalistov. Med njimi je tudi slovenski pisatelj, kdo drug kot Drago Jančar, čigar roman To noč sem jo videl (Widziałem ją tej nocy) je lani, v prevodu Joanne Pomorske, izdala ugledna poljska založba Czarne (Wydawnictwo Czarne).

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.08.2015

V zbirki Bralec je izšel roman Kinderland Liliane Corobca, lani dobitnice vileniškega kristala »

Prvega septembra se začne jubilejni, 30. mednarodni literarni festival Vilenica. Kdo je letošnji vileniški zmagovalec, smo izvedeli že maja, manj pozornosti pa pritegne druga nagrada festivala, kristal. Njegovega dobitnika izbere mednarodna žirija – sestavljajo jo gostje vileniškega festivala – izmed avtorjev, ki so predstavljeni v zborniku in sodelujejo na literarnem branju, nagrado pa podelijo na literarni matineji na gradu Štanjel. Kristal je od leta 1987, ko so ga podelili prvič, prejelo pet slovenskih avtorjev, nazadnje, leta 2010, Goran Vojnović. Na zadnjih štirih festivalih so bili nagrajeni književniki iz Romunije, Bolgarije, Ukrajine in Moldavije.
Vsako leto med festivaloma izide slovenski prevod vileniškega nagrajenca – lani je bil to madžarski pisatelj László Krasznahorkai – dobitnik kristala pa se mora zadovoljiti le z objavo krajšega besedila v zborniku. Zadnja nagrajenka, Liliana Corobca iz Moldavije, pa je ena redkih, morda celo prva »nosilka« kristala, ki je v letu po prejemu nagrade dobila tudi prevod v slovenščino. Zahvalo za to dolguje predvsem »svojemu« prevajalcu Alešu Mustarju, ki se je zavzel za prevod in izid njenega romana Kinderland v slovenščini. Izdali smo ga pri Modrijanu v zbirki Bralec.

objavljeno v rubriki: Nagrade

21.07.2015

Črna mati zemla Kristiana Novaka bo tudi film – premiera bo predvidoma konec leta 2018 »

Hrvaški Tportal je pred kratkim poročal, da bo Črna mati zemla, roman Kristiana Novaka, doživel tudi filmsko adaptacijo. Roman, za katerega je Kristian Novak lani prejel književno nagrado roman@tportal.hr, časopis Večernji list pa ga je uvrstil med deset najboljših hrvaških romanov zadnjih petdeset let, si bo na filmskem platnu prvič mogoče ogledati predvidoma konec leta 2018. Pravice je kupila Antitalent Produkcija, pisatelj pa je na vprašanje, kako vidi svojo vlogo v tem procesu, odgovoril: »Pri vsem tem nameravam biti konstruktiven in kooperativen, kakor bom pri projektu pač potreben. Ali bom svetovalec ali bom sodeloval tudi pri scenariju, je zame pravzaprav postranska stvar. Ne pričakujem, da bi se scenaristi kompulzivno držali mojega besedila, menim, da je glavni cilj narediti močan film, a prepričan sem, da to ni mogoče zgolj s prevajanjem iz književnega v filmski medij.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.