Novica

Kristian Novak, Kruno Lokotar in Đurđa Strsoglavec – 23. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani

17.05.2016

Črna mati zemla, roman hrvaškega pisatelja in jezikoslovca Kristiana Novaka, velja na Hrvaškem za pravo senzacijo, saj je na tamkajšnji literarni zemljevid vpisal novo področje: Medžimurje. Gre za literarno krajino, ki slovenskemu bralcu ni neznana, saj ga Novak v kombinaciji napete srhljivke, krimiča in psihološkega romana popelje med panonske meglice, k mistični Muri, in murskim deklicam, ki vabijo v svojo fatalno družbo. Novak se pri tem oddalji od »doma prevladujočega ravničarskega patosa«, kot je v Mladini zapisal Matej Bogataj, saj se bolj kot romantiziranju krotke skupnosti posveti njenim temnim platem, pri čemer je še »duhovit in posmehljiv«.
Črna mati zemla v glavno vlogo postavi otroškega junaka, ki se sooča s travmo očetove smrti, svoje dojemanje stvarnosti pa tesno poveže z medžimurskimi legendami. Ko se v vasi odvije veriga nepojasnjenih samomorov, se pokaže, da tudi odrasli najdejo zatočišče v nadnaravnem, lastno vest pa radi lajšajo z iskanjem grešnega kozla. Celotno pripoved zaokroži zavedanje o krhkem in varljivem spominu, ki si dogodke vedno prilagaja po svoje.

Novak je za roman Črna mati zemla leta 2014 prejel nagrado za roman spletnega medija tportal.hr, leto prej je bil nominiran za kiklopa. Že lani je bila napovedana ekranizacija, pred kratkim pa objavljena vest, da je režijo filma prevzel slovenski režiser Rok Biček, avtor večkrat nagrajenega filma Razredni sovražnik.
Roman Črna mati zemla je v slovenskem prevodu izšel septembra lani pri založbi Modrijan. Prevajalka Đurđa Strsoglavec je roman vrhunsko prestavila iz hrvaščine v slovenščino in iz medžimurščine v prekmurščino, in nobenega dvoma ni, da gre za enega najboljših slovenskih književnih prevodov leta 2015.

Zdaj pa prihaja med slovenske bralce še romanopisec – Kristian Novak. V družbi s svojim urednikom Krunom Lokotarjem (ki že pripravlja na izid Novakov novi roman) in prevajalko dr. Đurđo Strsoglavec se bo predstavil na literarnem večeru, ki bo v ponedeljek, 23. maja, ob 18. uri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Pogovor bo vodila literarna kritičarka Iva Kosmos. Pogovarjali se bomo o literarni in kulturni krajini Medžimurja, pri čemer se ne bomo mogli izogniti primerjavam z bratskim Prekmurjem. V središču bosta vprašanji travme in stigmatizacije, tako kot poskusih odraslih in mladih, da si na različne načine pojasnijo realnost in nedoumljive stvari, ki jih obkrožajo.

Lepo vabljeni!

V koprodukciji s Cankarjevim domom in Veleposlaništvom Republike Hrvaške v Ljubljani.
Vstopnina: 3 eur; študentje: 2 eur.
Vstopnico lahko unovčite ob nakupu knjige v CD.
Dr. Đurđa Strsoglavec, predavateljica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete UL, študijska smer Južnoslovanski študiji, bo pisatelja Kristiana Novaka in urednika Kruna Lokotarja dan kasneje, v torek, 24. maja, predstavila svojim študentom in študentkam. Srečanje bo ob 13. uri v predavalnici 5.
objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

23.11.2010

Zoisova nagrada za življenjsko delo akademiku dr. Kajetanu Gantarju »

Danes, 23. novembra, na obletnico rojstva barona Žige Zoisa, so v Linhartovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Zoisove nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanosti in raziskovanju. Najpomembnejšo, Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel klasični filolog, akademik dr. Kajetan Gantar, ki je pred kratkim praznoval osemdeset let.
»Lavreat je svoje izsledke objavljal v uglednih mednarodnih glasilih, s čimer se je uveljavil v strokovnih krogih, poleg tega pa je vztrajno prenašal svoja dognanja v slovenski kulturni prostor. S številnimi estetsko izbrušenimi prevodi antičnih klasikov in tehtnimi spremnimi interpretacijami je nadaljeval tradicijo slovenskih antičnih študij, jih dvignil na doslej redko doseženo mednarodno primerljivo raven in presadil v slovensko kulturo vrsto temeljnih del grško-rimske antike.

objavljeno v rubriki: Nagrade

18.11.2010

Patti Smith dobila ameriško državno nagrado za književnost »

Včeraj, 17. novembra, je bila v New Yorku podelitev državnih nagrad za književnost. To priznanje, brez dvoma eno pomembnejših v ZDA, v več kategorijah že od leta 1950 podeljuje Narodna knjižna fundacija. Največjo pozornost vsekakor pritegne nagrada za roman ali kratko prozo – spomnimo, da je bil pred dvema letoma finalist Aleksandar Hemon z romanom Projekt Lazar, lani pa smo objavili roman Ladijske novice Annie Proulx, ki je bila nagrajena leta 1993 –, a bo letošnja podelitev gotovo najodmevnejša zaradi Patti Smith, ki je bila s svojo avtobiografijo Just Kids nominirana v kategoriji stvarne literature. In nagrado je tudi dobila!

objavljeno v rubriki: Nagrade

15.11.2010

Na seznamu nominirancev za IMPAC 2011 tudi Julia Franck »

V Dublinu na Irskem, ki ga je UNESCO letos razglasil za »mesto literature«, so danes, 15. novembra, objavili seznam 162 romanov, ki se bodo potegovali za nagrado IMPAC 2011. Nominacije so prišle iz knjižnic v 126 mestih iz 43 držav sveta, »neangleških« je 42 romanov (v angleščino so prevedeni iz 14 jezikov), kar 35 romanov pa je prvencev (kliknite za celoten seznam). Ožji seznam za IMPAC bodo objavili 12. aprila 2011, zmagovalec pa bo znan 15. junija. Lani je slavil Nizozemec Gerbrand Bakker za roman Boven is het stil/The Twin.

objavljeno v rubriki: Nagrade

28.10.2010

Novembra tudi Goncourtova in Renaudotova nagrada »

Mesec november bo z obilico literarnih nagrad obdaril zlasti Francoze. Ti po pravkaršnji razglasitvi dobitnika Velike nagrade Francoske akademije za roman že težko pričakujejo Goncourtovega in Renaudotovega nagrajenca. Znana bosta 8. novembra.
Goncourtova nagrada je najstarejša (1903) in tudi najbolj zaželena francoska literarna nagrada. Podeljuje jo Goncourtova akademija, literarna družba, ki jo je leta 1900 ustanovil francoski pisatelj in založnik Edmond de Goncourt (1822–1896), in sicer za roman, prvi roman, kratko zgodbo, poezijo in biografijo. Spomnimo, da je bila lani Goncourtova nagrajenka za roman Marie NDiaye (na sliki), avtorica v slovenščino že prevedenega in s femino nagrajenega romana Rosie Carpe.

objavljeno v rubriki: Nagrade

25.10.2010

Antonín Bajaja prejel češko državno nagrado za književnost »

Češko državno nagrado za književnost je Ministrstvo za kulturo Češke republike letos namenilo pisatelju Antonínu Bajaji za lani objavljeni roman Na krásné modré Dřevnici (»Na lepi modri Drevnici«). Roman je tudi v ožjem izboru za literarno nagrado Josefa Škvoreckega, bil pa je tudi med finalisti za nagrado Magnesia Litera.
Češki pisatelj Antonín Bajaja (1942) je avtor romana Po volčje, ki ga pri Modrijanu, v prevodu in s spremno besedo Nives Vidrih, te dni pričakujemo iz tiskarne.

objavljeno v rubriki: Nagrade