Novica

Kristian Novak, Kruno Lokotar in Đurđa Strsoglavec – 23. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani

17.05.2016

Črna mati zemla, roman hrvaškega pisatelja in jezikoslovca Kristiana Novaka, velja na Hrvaškem za pravo senzacijo, saj je na tamkajšnji literarni zemljevid vpisal novo področje: Medžimurje. Gre za literarno krajino, ki slovenskemu bralcu ni neznana, saj ga Novak v kombinaciji napete srhljivke, krimiča in psihološkega romana popelje med panonske meglice, k mistični Muri, in murskim deklicam, ki vabijo v svojo fatalno družbo. Novak se pri tem oddalji od »doma prevladujočega ravničarskega patosa«, kot je v Mladini zapisal Matej Bogataj, saj se bolj kot romantiziranju krotke skupnosti posveti njenim temnim platem, pri čemer je še »duhovit in posmehljiv«.
Črna mati zemla v glavno vlogo postavi otroškega junaka, ki se sooča s travmo očetove smrti, svoje dojemanje stvarnosti pa tesno poveže z medžimurskimi legendami. Ko se v vasi odvije veriga nepojasnjenih samomorov, se pokaže, da tudi odrasli najdejo zatočišče v nadnaravnem, lastno vest pa radi lajšajo z iskanjem grešnega kozla. Celotno pripoved zaokroži zavedanje o krhkem in varljivem spominu, ki si dogodke vedno prilagaja po svoje.

Novak je za roman Črna mati zemla leta 2014 prejel nagrado za roman spletnega medija tportal.hr, leto prej je bil nominiran za kiklopa. Že lani je bila napovedana ekranizacija, pred kratkim pa objavljena vest, da je režijo filma prevzel slovenski režiser Rok Biček, avtor večkrat nagrajenega filma Razredni sovražnik.
Roman Črna mati zemla je v slovenskem prevodu izšel septembra lani pri založbi Modrijan. Prevajalka Đurđa Strsoglavec je roman vrhunsko prestavila iz hrvaščine v slovenščino in iz medžimurščine v prekmurščino, in nobenega dvoma ni, da gre za enega najboljših slovenskih književnih prevodov leta 2015.

Zdaj pa prihaja med slovenske bralce še romanopisec – Kristian Novak. V družbi s svojim urednikom Krunom Lokotarjem (ki že pripravlja na izid Novakov novi roman) in prevajalko dr. Đurđo Strsoglavec se bo predstavil na literarnem večeru, ki bo v ponedeljek, 23. maja, ob 18. uri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Pogovor bo vodila literarna kritičarka Iva Kosmos. Pogovarjali se bomo o literarni in kulturni krajini Medžimurja, pri čemer se ne bomo mogli izogniti primerjavam z bratskim Prekmurjem. V središču bosta vprašanji travme in stigmatizacije, tako kot poskusih odraslih in mladih, da si na različne načine pojasnijo realnost in nedoumljive stvari, ki jih obkrožajo.

Lepo vabljeni!

V koprodukciji s Cankarjevim domom in Veleposlaništvom Republike Hrvaške v Ljubljani.
Vstopnina: 3 eur; študentje: 2 eur.
Vstopnico lahko unovčite ob nakupu knjige v CD.
Dr. Đurđa Strsoglavec, predavateljica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete UL, študijska smer Južnoslovanski študiji, bo pisatelja Kristiana Novaka in urednika Kruna Lokotarja dan kasneje, v torek, 24. maja, predstavila svojim študentom in študentkam. Srečanje bo ob 13. uri v predavalnici 5.
objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

03.05.2011

Hotel Zagorje nominiran za nagrado Meše Selimovića »

»Vesela sem, da sem jih dobila,« je hrvaška pisateljica Ivana Simić Bodrožić, ki je pred kratkim v Ljubljani predstavila slovenskim bralcem svoj roman Hotel Zagorje, odgovorila na vprašanje Boruta Petrovića Jesenovca, kaj ji pomenijo nagrade, za intervju v Delovi prilogi Ona (26. 4.). »Kot pisateljico se zdaj jemljem resneje. Po eni strani razmišljam, da bi se s pisanjem morala bolj ukvarjati, po drugi strani pa čutim večji pritisk, saj mora biti vse, kar bom napisala, vsaj izvrstno. Nagrade so obveza, da ne razočaram z naslednjo knjigo.«
Le dan po objavi tega intervjuja pa smo v hrvaških medijih prebrali, da se mladi pisateljici morda obeta še ena literarna nagrada. Roman Hotel Zagorje je namreč eden od 16 nominiranih za nagrado Meše Selimovića. To mednarodno oziroma regionalno nagrado za roman so leta 2001 ustanovili v Tuzli (Bosna in Hercegovina) in jo poimenovali po bosanskohercegovskem pisatelju Meši Selimoviću (1910–1982), ki se je rodil v Tuzli in ga najbolje poznamo po znamenitem romanu Derviš in smrt.

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.04.2011

Maja mednarodna Bookerjeva nagrada, Lambda in Nebula »

Pulitzerjeve nagrade so razdeljene, pravkar smo izvedeli, da sta med desetimi romani v igri za slovensko nagrado Kresnik kar dva, ki sta izšla pri naši založbi, pred izbruhom literarnih nagrad, ki nas čaka junija, pa poglejmo, katere pomembnejše literarne nagrade bodo aktualne v najlepšem mesecu leta.
Od leta 2005 vsaki dve leti eden od svetovnih književnikov na svoj seznam nagrad vpiše še mednarodno Bookerjevo nagrado. Kdo bo četrti dobitnik te ugledne in tudi finančno zajetne nagrade, bomo izvedeli 18. maja, pri Modrijanu pa vsekakor navijamo za ameriškega velikana Philipa Rotha, ki je nominiran že tretjič; doslej smo namreč objavili že tri njegove romane, četrti, Ponižanje, pa je že pri prevajalki.
Nebula je nagrada za znanstvenofantastično književnost, izdano v ZDA, ki jo za več kategorij podeljuje združenje Ameriški pisatelji znanstvenofantastične in fantazijske književnosti (SWFA), in sicer za leto poprej. Nominacije za nagrade Nebula 2010 so bile objavljene že februarja, nagrajenci pa bodo znani 21. maja.

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.04.2011

V deseterici za nagrado Kresnik 2011 tudi Jančar in Rozina »

Danes, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, je časnik Delo objavil imena deseterice avtorjev, ki se potegujejo za 21. nagrado Kresnik, edino slovensko literarno nagrado, ki jo podeljujejo izključno za roman. Žirija je pod predsedovanjem dr. Mirana Hladnika v deseterico uvrstila kar dva romana, ki sta bila leta 2010 objavljena pri založbi Modrijan: To noč sem jo videl Draga Jančarja in Galerija na izviru Sončne ulice Romana Rozine.
Drago Jančar je tako že petič nominiran za nagrado, dobil pa jo je dvakrat (1999 in 2001); leta 2009 je bil med petimi nominiranimi z romanom Drevo brez imena.
Roman Rozina je nominiran prvič, Galerija pa je njegov drugi roman. Letos je pri nas objavil še kratke zgodbe Šumijo besede domače.

objavljeno v rubriki: Nagrade

01.04.2011

Philip Roth tretjič nominiran za mednarodno Bookerjevo nagrado »

Mednarodno Bookerjevo nagrado bodo letos podelili že četrtič, in med finalisti, katerih imena so bila objavljena pred kratkim, je ameriški pisatelj Philip Roth edini, ki je nominiran že tretjič. Nagrada je vredna 60.000 funtov in podeli se vsako drugo leto živečemu pisatelju, ki piše v angleščini ali pa so njegova dela prevedena v ta jezik. Nagrada velja za življenjski opus in ne posamezno delo, zato so med dosedanjimi lavreati, razumljivo, starejši književniki: Kanadčanka Alice Munro (2009), Nigerijec Chinua Achebe (2007) in Albanec Ismail Kadare (2005). Zmagovalec, ki ne ustvarja v angleščini, lahko izbere svojega prevajalca v angleščino za nagrado, vredno 15.000 funtov.

objavljeno v rubriki: Nagrade

17.03.2011

Aprila v ZDA Pulitzerjeva nagrada, na Češkem pa Magnesia Litera »

V ZDA se skoraj najpomembnejši mesec, kar se tiče nagrad, zdi april, ko razglasijo 21 prejemnikov Pulitzerjeve nagrade. To je ena najstarejših, najpomembnejših in tudi najodmevnejših ameriških literarnih nagrad. Imenuje se po novinarju in časopisnem založniku madžarskega rodu Josephu Pulitzerju (1847–1911); prvič so jo podelili leta 1917 na Univerzi Columbia v New Yorku, kjer ima svoj domicil še danes. Večina kategorij, kar 14, je namenjena posebnim dosežkom v novinarstvu, preostale nagrade pa podelijo za književnost, dramatiko in glasbo. Med književniki seveda najbolj izstopajo romanopisci; med njimi najdemo imena, kot so Cormac McCarthy, Philip Roth, John Updike, Toni Morrison, Norman Mailer, Saul Bellow, William Styron, William Faulkner, Ernest Hemingway, Upton Sinclair, Pearl S. Buck, Sinclair Lewis, Edith Wharton, če jih naštejemo le ducat.

objavljeno v rubriki: Nagrade