E-novice

Novica

Kresni ogenj za najboljši roman leta prižgal Drago Jančar

24.06.2011

»Vstopila je v roman in resnična oseba je postajala nekaj drugega, vstopila je v moj svet in znašla se je med ljudmi, ki jih v življenju ni poznala in v krajih, kjer ni nikoli hodila, v nekih mojih svetovih in krajih, Vranju v južni Srbiji, kjer sem služil vojaški rok, znašla se je v Mariboru leta 1938, po katerem hodijo junaki Severnega sija, v Palmanovi, kakor da bi bila živa, nekdo oživlja spomin nanjo v Münchnu in nekdo drug na vaškem partizanskem pogrebu. In tisti, ki o njej pripovedujejo, jo tako vidijo. V noči zgodovinskega kaosa in nasilja žari njen obraz, ja, mogoče tudi idealiziran. Jaz sem jo tako videl,« je pisatelj Drago Jančar med drugim povedal za Književne liste (8. 6. 2011), kot eden petih finalistov za kresnika 2011, o junakinji svojega zadnjega romana To noč sem jo videl. Roman je izšel lani septembra pri založbi Modrijan, včeraj pa si je Drago Jančar zanj prislužil Delovo nagrado Kresnik, edino na Slovenskem, ki se podeljuje za roman.
Pisatelj in akademik Drago Jančar je postal tako prvi v enaindvajsetletni zgodovini te nagrade, ki je kresnika dobil že tretjič: leta 1999 je bil nagrajen za Zvenenje v glavi, dve leti zatem pa za roman Katarina, pav in jezuit. Še dvakrat je bil finalist: za Posmehljivo poželenje leta 1994 in za Drevo brez imena pred dvema letoma.
Čestitamo pisatelju in vsem finalistom ter vas vabimo k ogledu fotogalerije (Igor Modic). In, seveda, k branju romana To noč sem jo videl.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Multimedija

na vrh strani

Sorodne novice

na vrh strani

22.09.2015

Večernica 2015 Vladimirju P. Štefanecu za roman Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov »

»Držim pesti, da bo tale knjiga vsaj malo premaknila vaš pogled na svet ali za kanček omilila medgeneracijski prepad!« je na spletni strani Dobre knjige maja 2015 zapisala knjižničarka Katra Hribar Frol h knjigi Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov. Pesti so pomagale, kajti tedaj se je mladinski roman Vladimirja P. Štefaneca odpravil na pravi mali pohod pomembnih priznanj: maja je bila knjiga nominirana za nagrado Desetnica, julija pa jo je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje skupaj s Povestjo o dobrih ljudeh Miška Kranjca predpisala učencem 8. in 9. razreda, ki bodo v šolskem letu 2015/16 za priznanje tekmovali. Ko je predsednik Državne komisije dr. Igor Saksida nagovoril kolegice, kolege ter mentorice in mentorje v Skupnih izhodiščih in glavnih poudarkih priprave na tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje 2015/2016, je tudi on na svojstven način pozval k »premikanju pogleda na svet«: »Za začetek ne dvigajmo obrvi, glasu in pesti zaradi naslova drugega besedila, ampak besedilo temeljito preberimo … /…/ Glavna junakinja deluje uporniško, kritično do družbe, krivic, hinavščine in vseh mogočih stereotipov. Niso njene vrednote to, o čemer se je treba – morda vedno več in poglobljeno – pogovarjati pri bralnem dogodku?«

objavljeno v rubriki: Nagrade

12.09.2015

Nagrade Kiklop, ene najuglednejših hrvaških književnih nagrad, letos ne bo »

Skupščina društva Sa(n)jam knjige u Istri je pred kratkim sporočila, da nagrade Kiklop, ene najuglednejših književnih nagrad na Hrvaškem, letos ne bo. Nagrade Kiklop so na knjižnem sejmu v Pulju od leta 2004 dobivali različni hrvaški književni ustvarjalci. Nagrada je postala, kot so zapisali, »zrcalo hrvaškega založništva in književnosti.« Kategorije so se večkrat spremenile, lani jih je bilo deset: za urednika leta, prozno delo, prvenec, pesniško zbirko, esejistično delo, publicistično in popularno znanstveno delo, znanstveno delo, knjigo za otroke in mladino, prevod in oblikovanje. Podelili so tudi nagrado najboljši založbi, niso pa več nagradili tujega avtorja in življenjskega dela. A število kandidatov za nagrade je bilo v nekaterih kategorijah zelo skromno, za nagrado za esejistično delo, denimo, je bilo prijavljenih samo sedem knjig. Odločitev, da letos nagrad ne bo, zato ne preseneča.

objavljeno v rubriki: Nagrade

02.09.2015

Drago Jančar z romanom To noč sem jo videl v sedmerici finalistov za poljsko nagrado Angelus »

Mednarodno priznanje pisatelju Dragu Jančarju in njegovemu romanu To noč sem jo videl se v Franciji, z nagradami in nominacijami, predvsem pa z odlično prodajo, še ni končalo. Roman, za katerega je Drago Jančar leta 2011 prejel tretjega kresnika, je bil preveden že v enajst jezikov, prav te dni je izšel nemški prevod. Na Poljskem je roman Widziałem ją tej nocy izšel lani, pri založbi Czarne (Wydawnictwo Czarne) in v prevodu Joanne Pomorske, letos pa se je Jančar uvrstil med srednjeevropske pisatelje, katerih romani so nominirani za poljsko nagrado Angelus. Žirija nagrade je že marca objavila seznam 66 romanov, tako poljskih kot prevedenih v poljščino, 4. avgusta je med njimi izbrala 14 najboljših, 3. septembra pa seznam zožila na 7 romanov:

1. Jacek Dehnel, Matka Makryna (Poljska)
2. Drago Jančar, Widziałem ją tej nocy, prev. Joanna Pomorska (Slovenija)

objavljeno v rubriki: Nagrade

27.08.2015

Jančarjev roman To noč sem jo videl – Widziałem ją tej nocy – nominiran za poljsko nagrado Angelus »

Od leta 2006 poljsko mesto Vroclav podeljuje nagrado Angelus (Nagroda Literacka Europy Środkowej »Angelus«), literarno nagrado za roman srednjeevropskega avtorja. Nagrada ni po naključju povezana z Vroclavom – mesto je že stoletja srečišče različnih narodov, kultur in miselnih tokov. Nagrado namenja avtorjem iz Srednje Evrope – Poljakom in tistim, katerih romani so prevedeni v poljščino –, ki prinašajo v poljski kulturni prostor aktualne teme, ki spodbujajo k razmišljanju in poglabljajo vedenje o drugih kulturah. Sicer pa seznam dosedanjih nagrajencev pove dovolj: med njimi sta tudi Martin Pollack iz Avstrije in Svetlana Aleksijevič iz Belorusije, nagrajen je že bil Miljenko Jergović, kar pet izmed devetih nagrajenih knjig pa je prevedenih tudi v slovenščino.
Žirija nagrade je seznam romanov za nagrado leta 2015 objavila že marca – na njem je kar 66 romanov – v začetku avgusta pa je izmed njih izbrala 14 polfinalistov. Med njimi je tudi slovenski pisatelj, kdo drug kot Drago Jančar, čigar roman To noč sem jo videl (Widziałem ją tej nocy) je lani, v prevodu Joanne Pomorske, izdala ugledna poljska založba Czarne (Wydawnictwo Czarne).

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.08.2015

V zbirki Bralec je izšel roman Kinderland Liliane Corobca, lani dobitnice vileniškega kristala »

Prvega septembra se začne jubilejni, 30. mednarodni literarni festival Vilenica. Kdo je letošnji vileniški zmagovalec, smo izvedeli že maja, manj pozornosti pa pritegne druga nagrada festivala, kristal. Njegovega dobitnika izbere mednarodna žirija – sestavljajo jo gostje vileniškega festivala – izmed avtorjev, ki so predstavljeni v zborniku in sodelujejo na literarnem branju, nagrado pa podelijo na literarni matineji na gradu Štanjel. Kristal je od leta 1987, ko so ga podelili prvič, prejelo pet slovenskih avtorjev, nazadnje, leta 2010, Goran Vojnović. Na zadnjih štirih festivalih so bili nagrajeni književniki iz Romunije, Bolgarije, Ukrajine in Moldavije.
Vsako leto med festivaloma izide slovenski prevod vileniškega nagrajenca – lani je bil to madžarski pisatelj László Krasznahorkai – dobitnik kristala pa se mora zadovoljiti le z objavo krajšega besedila v zborniku. Zadnja nagrajenka, Liliana Corobca iz Moldavije, pa je ena redkih, morda celo prva »nosilka« kristala, ki je v letu po prejemu nagrade dobila tudi prevod v slovenščino. Zahvalo za to dolguje predvsem »svojemu« prevajalcu Alešu Mustarju, ki se je zavzel za prevod in izid njenega romana Kinderland v slovenščini. Izdali smo ga pri Modrijanu v zbirki Bralec.

objavljeno v rubriki: Nagrade