E-novice

Novica

Joyce Carol Oates – njene teme niso lahke, vedno je v njih kritika družbe, oblasti, človeških slabosti

06.06.2016

»Koža pisatelja, ki je izdal toliko knjig kot jaz, mora biti debela kot nosorogova, a pod njo še vedno biva kot metuljček krhek in upajoč duh.« Tako je tvitnila danes oseminsedemdesetletna ameriška pisateljica Joyce Carol Oates in v enem stavku povzela bistvo svojega osupljivega opusa.
Kariera dekleta z revnega podeželja na severu države New York se je začela zelo zgodaj: nadarjenost in veselje do pisanja je pokazala že v osnovni šoli in od takrat, ko ji je babica pri štirinajstih letih podarila prvi pisalni stroj, ni odnehala. Bila je izjemno uspešna študentka in prav kmalu zatem profesorica na več univerzah (najdlje na Princetonu), mentorica mnogim mladim literatom, urednica, kritičarka … ob vsem tem pa pisala in pisala in pisala, po dve do tri knjige na leto. Romane, večinoma dokaj obsežne, pa novele, kratke zgodbe, drame, eseje, poezijo, knjige za otroke in mladino, članke, tudi daljša neliterarna besedila o različnih tematikah. Kot sama pravi, je v pisanju in poučevanju vedno našla toliko zadoščenja, da ji delo nikoli ni bilo napor – in tako je še danes. Njene teme niso lahke, vedno je v njih kritika družbe, oblasti, človeških slabosti: v značilnem izbrušenem slogu in brezhibno zgrajenih in zaokroženih zgodbah se loteva problematike kriminala, mamil, rasnih in razrednih nasprotij, spolnih zlorab, sle po moči ipd. V njih je veliko nasilja, a kot sama pravi – tako je življenje in o njem piše brez olepšav. Pogosto najde navdih v resničnih dogodkih ali osebah, njene družinske kronike pričarajo mračno podobo življenja na socialnem dnu, njene kriminalne zgodbe (nekaj jih je izdala pod psevdonimoma Rosamond Smith in Lauren Kelly) so prave psihološke študije. A čeprav njene knjige niso vedno razvedrilo, se dotaknejo bralcev, in mnoge med njimi so se znašle visoko na lestvicah uspešnic. J. C. Oates uživa nedeljeno spoštovanje strokovne javnosti in kritike in ostaja že desetletja eno najbolj cenjenih imen ameriške in svetovne književnosti. Dokaz za to je množica najuglednejših ameriških literarnih nagrad in tudi kakšna tuja, petkrat je bila finalistka za Pulitzerjevo nagrado, že dolgo pa jo omenjajo tudi kot kandidatko za Nobelovo nagrado. Že od leta 1978 je članica Ameriške akademije za umetnost in literaturo.

Pikov fant, ki je izšel leta 2015 in pravkar v prevodu Maje Kraigher v zbirki Bralec, je po romanih Oni (1969; Ameriška državna nagrada za književnost) in Za kar sem živel (1994; finalistka za Pulitzerjevo nagrado) šele njen tretji roman, ki je preveden v slovenščino. Januarja letos je objavila roman Mož brez sence (The Man Without a Shadow).

 

 

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

15.07.2015

Roman Sem punk čarovnica ... nominiran za večernico in izbran za tekmovanje za Cankarjevo priznanje »

Maja je bil pisatelj Vladimir P. Štefanec eden izmed desetih nominirancev za desetnico. Žirijo nagrade Društva slovenskih pisateljev je nagovoril njegov mladinski romaneskni prvenec Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki je lani izšel pri založbi Modrijan. Nagrada – letos prvič samo »častna« – je pripadla starejšemu kolegi, a že po dveh mesecih ima Štefanec v rokah dosti »slajšo« nominacijo, kajti za večernico, Večerovo nagrado za najboljše mladinsko delo, je nominirana le peterica. Žiranti večernice – dr. Igor Saksida (predsednik), Maja Logar, dr. Aleš Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali – so izbirali med več kot 50 izvirnimi leposlovnimi deli različnih zvrsti z letnico 2014 (50 jih je prispelo na razpis, žirija pa je seznam po lastni presoji še dopolnila) in se odločili tudi za Punk čarovnico Vladimirja P. Štefaneca. Razglasitev zmagovalca bo kot vsako leto oznanila posebna priloga časopisa Večer približno teden pred slovesno podelitvijo nagrade 24. septembra v Murski Soboti.

Le nekaj dni pred razglasitvijo nominacij pa je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje objavila seznam del, ki jih bodo naši šolarji brali v šolskem letu 2015/16.

objavljeno v rubriki: Nagrade

25.06.2015

Kdo je dobil petindvajsetega kresnika? Andrej E. Skubic za roman Samo pridi domov »

Nekateri menijo, da imamo Slovenci preveč literarnih nagrad. Pa to drži? Posebej za roman, pri nas daleč najbolj priljubljeno literarno zvrst, lahko pisatelj dobi eno samo nagrado – letos jo je že petindvajsetič podelil časnik Delo. Kresnik je tudi ena redkih, če ne celo edina slovenska književna nagrada, katere vpliv je mogoče meriti tudi v številkah: po razglasitvi nagrajenca se povečata tako branost kakor prodaja nagrajenega romana, seveda zahvaljujoč tudi široki in zelo premišljeni Delovi promociji. »Nagrade je fajn dobiti,« je v spomladi objavljenem intervjuju v Playboyu priznal pisatelj Andrej E. Skubic. »Knjigo naredijo precej bolj odmevno, brano, in to je to, kar hočeš: da se tvoja zgodba bere. V drugih žanrih to mogoče niti ni tako izstopajoče, pri romanu pa absolutno: ko se bliža čas nagrade kresnik, se blazno poveča povpraševanje po nominiranih romanih. Ne vem, zakaj je to izrazitejše kot pri poeziji ali pa esejistiki, ampak se pozna. Se pa pri tem sproži tudi precej medijskega pompa, ki je že odveč, sploh zadnja leta, ko so ideje Delovih tržnikov že malo infantilne. Nujno zlo je še, da se to praviloma dogaja s takim zamikom, da si z mislimi po navadi že povsem drugje, v glavi že nosiš neko drugo zgodbo, moraš pa odgovarjati na vprašanja o nečem, kar si pisal pred dvema letoma. No, ampak na koncu je vseeno vredno.«

objavljeno v rubriki: Nagrade

21.06.2015

Jezernikovo knjigo o kavi je Gourmand International izbral za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih »

Jubilejna, dvajseta prireditev Gourmand Awards za vino in druge pijače, je potekala junija v mestu Yantai na Kitajskem. Za najboljšo knjigo o kavi v zadnjih dvajsetih letih je bila razglašena knjiga Kava – čarobni napoj, ki jo je napisal dr. Božidar Jezernik, izdala jo je založba Modrijan. Nagrade so bile podeljene v več kategorijah, z ožjega seznama najboljših del so bila izbrana tri najboljša na svetu.
Kot pravi Edouard Cointreau, predsednik Gourmand Awards, gre za edinstveno nagrado, saj na prireditvah sodeluje 205 držav, to je več, kot je držav članic OZN. Za nagrade se ne potegujejo samo knjige, pač pa tudi filmski in televizijski prispevki ter glasbena dela. Sodelovanje na Gourmand Awards je odprto za vse, ne glede na velikost in način zapisa. Novinarji Gourmand Awards pogosto primerjajo s filmskimi oskarji. Dejansko obstaja podobnost po glamurju in medijskem odzivu, zato velja za sodelovanje na teh prireditvah olimpijsko načelo, da je pomembno sodelovati in ne zmagati.

objavljeno v rubriki: Nagrade

15.06.2015

Daša Drndić v ožjem izboru za mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur v Berlinu »

Leta 2007 je hrvaška pisateljica Daša Drndić pri založbi Fraktura objavila roman Sonnenschein in v istem letu prejela nagrado Kiklop za najboljše hrvaško prozno delo leta. Že po dveh letih smo roman v prevodu Đurđe Strsoglavec izdali pri založbi Modrijan – to je bil prvi prevod dela Daše Drndić v slovenščino –, pozneje pa je bil roman objavljen še v ZDA, Franciji, Veliki Britaniji, Slovaški, Madžarski, Poljski, Nizozemski, Italiji in Nemčiji.
Če so slovenski bralci in zlasti kupci ta imenitni roman prezrli, pa se mu dosti bolje godi v »velikih« jezikih, zlasti v angleščini, italijanščini in nemščini. Leta 2013 se je roman – v angleščini Trieste – prebil v ožji izbor za nagrado britanskega časnika Independent. Nagrada je šla v roke nizozemskega pisatelja, Daša Drndić pa je prejela Independentovo nagrado za najboljšo tujo knjigo po izboru bralcev. Italijanski prevod, ki ga je izdala založba Bompiani, se je po izidu zavihtel na vrh lestvice najbolje prodajanih knjig, prekosil je celo najnovejši roman Michela Houellebecqa, nemški prevod, ki je izšel letos pri založbi Hoffman und Campe, pa je bil pred kratkim uvrščen v ožji izbor za mednarodno književno nagrado berlinske Hiše svetovnih kultur.

objavljeno v rubriki: Nagrade

28.05.2015

Literarni večer s Katarino Marinčič in Andrejem E. Skubicem, finalistoma za kresnika 2015, v Škofji Loki »

Pisatelja in prevajalca, jezikoslovca, doktorja znanosti. Vrstnika. Kresnikova nagrajenca in finalista za kresnika 2015. Katarino Marinčič in Andreja E. Skubica pa druži še tole: svoja nova romana, Po njihovih besedah in Samo pridi domov, sta objavila pri isti založbi – pri Modrijanu. Ali sta že kdaj imela skupni literarni večer, ju nismo vprašali, vsekakor pa zanj tako izjemne priložnosti še ni bilo. Pa tudi ne za Ločane in druge, ki so se v slikovito mestece ob Sori pripravljeni pripeljati od drugod, morda celo iz Ljubljane, kjer so literarna srečanja vsak dan.

V torek, 23. junija, bo na Rožniku v Ljubljani razglasitev petindvajsetega dobitnika literarne nagrade Kresnik, edine slovenske nagrade za roman. Točno dvajset dni prej, v sredo, 3. junija, ob 19. uri, pa se bosta pisateljica in pisatelj srečala v Škofji Loki, in to pred Modrijanovo knjigarno.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.