E-novice

Novica

Joyce Carol Oates – njene teme niso lahke, vedno je v njih kritika družbe, oblasti, človeških slabosti

06.06.2016

»Koža pisatelja, ki je izdal toliko knjig kot jaz, mora biti debela kot nosorogova, a pod njo še vedno biva kot metuljček krhek in upajoč duh.« Tako je tvitnila danes oseminsedemdesetletna ameriška pisateljica Joyce Carol Oates in v enem stavku povzela bistvo svojega osupljivega opusa.
Kariera dekleta z revnega podeželja na severu države New York se je začela zelo zgodaj: nadarjenost in veselje do pisanja je pokazala že v osnovni šoli in od takrat, ko ji je babica pri štirinajstih letih podarila prvi pisalni stroj, ni odnehala. Bila je izjemno uspešna študentka in prav kmalu zatem profesorica na več univerzah (najdlje na Princetonu), mentorica mnogim mladim literatom, urednica, kritičarka … ob vsem tem pa pisala in pisala in pisala, po dve do tri knjige na leto. Romane, večinoma dokaj obsežne, pa novele, kratke zgodbe, drame, eseje, poezijo, knjige za otroke in mladino, članke, tudi daljša neliterarna besedila o različnih tematikah. Kot sama pravi, je v pisanju in poučevanju vedno našla toliko zadoščenja, da ji delo nikoli ni bilo napor – in tako je še danes. Njene teme niso lahke, vedno je v njih kritika družbe, oblasti, človeških slabosti: v značilnem izbrušenem slogu in brezhibno zgrajenih in zaokroženih zgodbah se loteva problematike kriminala, mamil, rasnih in razrednih nasprotij, spolnih zlorab, sle po moči ipd. V njih je veliko nasilja, a kot sama pravi – tako je življenje in o njem piše brez olepšav. Pogosto najde navdih v resničnih dogodkih ali osebah, njene družinske kronike pričarajo mračno podobo življenja na socialnem dnu, njene kriminalne zgodbe (nekaj jih je izdala pod psevdonimoma Rosamond Smith in Lauren Kelly) so prave psihološke študije. A čeprav njene knjige niso vedno razvedrilo, se dotaknejo bralcev, in mnoge med njimi so se znašle visoko na lestvicah uspešnic. J. C. Oates uživa nedeljeno spoštovanje strokovne javnosti in kritike in ostaja že desetletja eno najbolj cenjenih imen ameriške in svetovne književnosti. Dokaz za to je množica najuglednejših ameriških literarnih nagrad in tudi kakšna tuja, petkrat je bila finalistka za Pulitzerjevo nagrado, že dolgo pa jo omenjajo tudi kot kandidatko za Nobelovo nagrado. Že od leta 1978 je članica Ameriške akademije za umetnost in literaturo.

Pikov fant, ki je izšel leta 2015 in pravkar v prevodu Maje Kraigher v zbirki Bralec, je po romanih Oni (1969; Ameriška državna nagrada za književnost) in Za kar sem živel (1994; finalistka za Pulitzerjevo nagrado) šele njen tretji roman, ki je preveden v slovenščino. Januarja letos je objavila roman Mož brez sence (The Man Without a Shadow).

 

 

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

25.05.2010

Anne Michaels je dobila »Orange« leta 1997 »

V Veliki Britaniji bodo kmalu podelili nagrado Orange, prestižno književno nagrado za roman, ki ga je napisala ženska v angleškem jeziku in je bil objavljen v Veliki Britaniji. Pet finalistk je že izbranih, ena od njih je Hilary Mantel, ki je za Wolf Hall lani odnesla bookerja.

objavljeno v rubriki: Nagrade

30.04.2010

Philip Roth – Pulitzerjev nagrajenec za roman leta 1998 »

Izmed velikih nagrad, katerih dobitnike razglasijo aprila, je Pulitzerjeva gotovo ena najuglednejših. Nagrada ima več kot 20 kategorij, največ za novinarstvo. Imena nagrajencev so razglasili 12. aprila, slovesna podelitev bo 24. maja na univerzi Columbia.
Spomnimo, da smo lani pri Modrijanu objavili kar dva Pulitzerjeva nagrajenca: Ameriško pastoralo Philipa Rotha (1998) in Ladijske novice Annie Proulx (1994).

objavljeno v rubriki: Nagrade

22.04.2010

Borut Golob finalist za nagrado Kresnik 2010 »

V današnjem Delu, stran 15, je objavljeno, da se je med deseterico finalistov za nagrado Kresnik prebil tudi Borut Golob s prvencem SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ, ki smo ga lani objavili v zbirki Bralec. Strokovna žirija je brala okoli 115 del. Imena peterice tistih, ki se bodo potegovali za letošnjo jubilejno, 20. nagrado, bomo izvedeli okoli 23. maja, lavreata pa bo žirija izbrala na kresni večer, 23. junija. Čestitamo, Borut!

objavljeno v rubriki: Nagrade

16.03.2010

Sovretova nagrada 2010 »

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je založnike pravkar povabilo k sodelovanju pri oblikovanju predlogov za Sovretovo nagrado 2010.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.