Novica

Hrvaški pisatelj Kristian Novak že drugič prejel literarno nagrado roman@tportal.hr – Cigan, a najlepši

11.07.2017

V petek je bila v Zagrebu podeljena jubilejna, 10. književna nagrada roman@tportal.hr. Tportal.hr je hrvaški spletni časopis v lasti družbe Hrvatski Telekom (HT). Nič posebnega, bi kdo pomislil na prvi pogled, če ne opozorimo, da ima portal izjemno bogate kulturne vsebine in celo književno nagrado za roman. Prvič je bila podeljena leta 2008, vredna je 50.000 kun, seznam dosedanjih nagrajencev pa izkazuje, da skrbniki nagrade zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.
Na natečaj za najboljši roman leta 2016 je bilo prijavljenih 47 romanov, žirija jih je najprej izbrala 11 in nato peterico finalistov: romane Slađane Bukovac, Daše Drndić, Damirja Karakaša ter Kristiana Novaka in Olje Savičević Ivančević, nagrajencev leta 2014 oziroma 2011. Zmagal je Kristian Novak z romanom Ciganin, ali najljepši (Cigan, a najlepši), ki ga je objavila zagrebška založba OceanMore, in tako postal prvi dvojni nagrajenec. Leta 2014 je bil nagrajen za roman Črna mati zemla, ki smo ga že leto pozneje v prevodu Đurđe Strsoglavec objavili pri Modrijanu. Maja 2016 je pisatelj gostoval v Ljubljani.

Roman Cigan, a najlepši bi strogo žanrsko lahko opredelili kot kriminalko, z enigmo, brutalnimi umori neznancev in preiskavo, vendar bi bila taka sodba nevzdržna, pomenila bi, kot je izjavil njegov urednik, da razumemo kot kriminalko tudi, denimo, Zločin in kazen Dostojevskega.
Tematsko je – tako kot že Črna mati zemla – usmerjen k Medžimurju, le da se Novakovo mojstrsko globinsko sondiranje človekove zavesti zdaj ne odraža več v motivih otroškega sveta. Tokrat se skozi sedem poglavij izmenjujejo štirje pripovedovalci, štiri življenjske zgodbe, katerih skupni imenovalec je strah pred drugačnim. Na začetku preberemo trditev, da obstajata le dva prirojena strahova: strah pred glasnimi zvoki in strah pred padcem, vseh drugih strahov pa se naučimo z odraščanjem od bližnjih. Nekateri strahovi nas varujejo pred nevarnostjo, večina pa je tu zato, da zbija šale z našimi življenji. Strahov nas uči kultura: bati se in zato graditi okope navzven, nenehno pričakovati udar in zato biti pripravljen na obrambo, celo na nasilje – to so postulati današnjega družbenega dogovora. V imenu zaščite »naše« kulture in »naše« identitete se sprožajo alarmi, razglaša se splošna ogroženost. Roman tematizira niz dramatičnih odnosov med matično in manjšinsko (romsko) kulturo, med znano (evropsko) in neznano (bližnjevzhodno) kulturo, med domačim in begunskim prebivalstvom. Napetost pa ne raste zgolj med različnimi kulturami, marveč se drugačnost odkriva tudi znotraj lastne kulture kot tisto, kar prestopa dane norme in se ne ravna v skladu s pričakovanji večine.
Cigan, a najlepši je izjemen tudi zaradi jezikovne dovršenosti, virtuoznosti v kombiniranju narečnega in pogovornega izraza, prilagojenega pripovednim perspektivam. Prevod bo izšel pri Modrijanu.

Intervjuji:

Melita Forstnerič Hajnšek: Za prekrasnimi fasadami je gniloba, Večer, 4. 6. 2016
Magda Tušar: Intervju s Kristianom Novakom, Kulturni fokus, Prvi program, Radio Slovenija, 3. 6. 2016
Ksenija Horvat, Kristian Novak, Profil, Prvi program, TV Slovenija, 26. 5. 2016
Valentina Plahuta Simčič: Ko ti Bog da kos »črne matere zemle«, Književni listi, Delo, 18. 5. 2016

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

22.05.2015

Mirana Likar Bajželj zmagala na mednarodnem literarnem natečaju Lapis Histriae »

Vsako leto potekajo v Trstu, Kopru in Umagu Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza. Tema letošnjih je problematika prekariata: umetniki, kulturologi in novinarji iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine razpravljajo o kulturi v primežu tržnega imperativa, v tej luči pa predvsem o mestu intelektualca/umetnika v današnji družbi. Razmišljanja združuje naslov Diktat prekariata.
Forum vsako leto razpiše tudi mednarodni literarni natečaj Lapis Histriae za kratko zgodbo na temo, ki je povezana s simpozijskim delom srečanja; iztočnica letošnjega natečaja, ki je že deseto po vrsti, je delo na črno. Žiranti Laura Marchig, Tea Tulić in Marko Sosić so izbirali med 137 zgodbami, ki so jih prispevali avtorji iz Italije, Nemčije, Francije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, in v petek, 22. maja, v Umagu razglasili zmagovalca. Prepričala jih je Mirana Likar Bajželj z zgodbo Jutro zadnjega dne.

objavljeno v rubriki: Nagrade

06.05.2015

Vladimir P. Štefanec in njegova Punk čarovnica nominirana za dvanajsto nagrado Desetnica »

V prostorih Mestne knjižnice Ljubljana so razglasili deset nominacij za desetnico, nagrado za najboljšo izvirno mladinsko ali otroško knjigo zadnjih treh let. Društvo slovenskih pisateljev jo svojim članom podeljuje od leta 2004.
Modrijanov program izvirnega mladinskega leposlovja je skromen, a zato tem skrbneje izbran. Lani smo se odločili za objavo enega samega dela – romana Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki ga je napisal Vladimir P. Štefanec, in ta je prepričal tudi žirijo letošnje društvene nagrade: Boruta Gombača, Klariso Jovanović, Vinka Möderndorferja, Janjo Vidmar in Polonco Kovač (predsednica).

objavljeno v rubriki: Nagrade

27.04.2015

V deseterici nominirancev za petindvajsetega kresnika Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic »

Slovenska romaneskna letina lani ni bila samo nadvse obilna – žirija Delove nagrade za roman leta jih je prebrala več kot 130 – temveč tudi odlična. Nov roman je objavilo kar šest pisateljev, ki so kdaj prejeli kresnika – Milan Dekleva, Drago Jančar, Andrej E. Skubic, Alojz Rebula, Katarina Marinčič in Feri Lainšček –, najmanj dvakrat toliko je bilo takih, ki so bili za kresnika vsaj enkrat nominirani. Založba Modrijan je v to izjemno bero prispevala štiri romane za odrasle in dvema je prag v deseterico uspelo preskočiti. V družbi pisateljev, ki so lani objavili roman in se vpisali na pred dnevi objavljen seznam avtorjev najboljših desetih romanov leta 2014, sta tudi Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic.

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.04.2015

Kritiško sito 2015 pisateljici Katarini Marinčič za roman Po njihovih besedah »

Kritiško sito je edina slovenska književna nagrada, ki jo za knjigo podeljujejo izključno literarni kritiki. Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK) jo je prvič podelilo leta 2012, posebnost nagrade pa je, da jo lahko prejme avtor katerekoli literarne zvrsti. O najboljšem slovenskem literarnem delu preteklega leta odloča »kritiški forum«, to so vsi člani društva, izbrano pa je delo, ki dobi največ glasov.

Četrto nagrado DSKL je prejela pisateljica Katarina Marinčič za roman Po njihovih besedah, ki je izšel jeseni pri založbi Modrijan. Nagrada je bila podeljena 22. aprila na prireditvi v sklopu 20. slovenskih dnevov knjige v Ljubljani.
Roman je tako rekoč vse od izida »ljubljenec« literarnih kritikov, o njem so že pisali Aljoša Harlamov, Anja Radaljac, Tanja Lesničar Pučko, Gabriela Babnik in drugi, maja pa bo roman predstavljen v ciklu predstavitev literarne kritike Kritikovo oko, ki ga za Cankarjev dom pripravlja Matej Bogataj.

objavljeno v rubriki: Nagrade

02.04.2015

Kritiško sito 2015 – med finalisti tudi Katarina Marinčič z romanom Po njihovih besedah »

Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK) bo letos četrtič izbralo najboljše slovensko literarno delo, ki je izšlo v minulem letu. »Sito«, ki ga za presejanje najboljših knjig uporabljajo literarni kritiki, je običajno najgostejše, zato si kritiške nagrade – slovenska se imenuje »kritiško sito« – zaslužijo posebno pozornost. In jo tudi dobijo, še posebej kadar je na situ toliko izvrstnih del, kolikor jih je na Slovenskem izšlo leta 2014.
Pri založbi Modrijan je bilo jeseni objavljeno delo Po njihovih besedah, četrti roman pisateljice Katarine Marinčič. Po številnih odličnih kritikah, ki smo jih prebrali, slišali in videli, nominacija za nagrado DSLK ne bi smela biti presenečenje. Na končno odločitev in razglasitev nagrade bo pisateljica počakala v družbi treh kolegic – Vesne Lemaić (roman Kokoška in ptiči), Polone Glavan (roman Kakorkoli) in Katje Perat (pesniška zbirka Davek na dodano vrednost; ta pesnica je edina v peterici, ki je to nagrado že dobila) – in pesnika Borisa A. Novaka (prvi del epa Vrata nepovrata), nagrada pa bo podeljena v sklopu Slovenskih dnevov knjige 22. aprila, dan pred objavo deseterice za 25. nagrado Kresnik.

objavljeno v rubriki: Nagrade