Novica

Hrvaški pisatelj Kristian Novak že drugič prejel literarno nagrado roman@tportal.hr – Cigan, a najlepši

11.07.2017

V petek je bila v Zagrebu podeljena jubilejna, 10. književna nagrada roman@tportal.hr. Tportal.hr je hrvaški spletni časopis v lasti družbe Hrvatski Telekom (HT). Nič posebnega, bi kdo pomislil na prvi pogled, če ne opozorimo, da ima portal izjemno bogate kulturne vsebine in celo književno nagrado za roman. Prvič je bila podeljena leta 2008, vredna je 50.000 kun, seznam dosedanjih nagrajencev pa izkazuje, da skrbniki nagrade zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.
Na natečaj za najboljši roman leta 2016 je bilo prijavljenih 47 romanov, žirija jih je najprej izbrala 11 in nato peterico finalistov: romane Slađane Bukovac, Daše Drndić, Damirja Karakaša ter Kristiana Novaka in Olje Savičević Ivančević, nagrajencev leta 2014 oziroma 2011. Zmagal je Kristian Novak z romanom Ciganin, ali najljepši (Cigan, a najlepši), ki ga je objavila zagrebška založba OceanMore, in tako postal prvi dvojni nagrajenec. Leta 2014 je bil nagrajen za roman Črna mati zemla, ki smo ga že leto pozneje v prevodu Đurđe Strsoglavec objavili pri Modrijanu. Maja 2016 je pisatelj gostoval v Ljubljani.

Roman Cigan, a najlepši bi strogo žanrsko lahko opredelili kot kriminalko, z enigmo, brutalnimi umori neznancev in preiskavo, vendar bi bila taka sodba nevzdržna, pomenila bi, kot je izjavil njegov urednik, da razumemo kot kriminalko tudi, denimo, Zločin in kazen Dostojevskega.
Tematsko je – tako kot že Črna mati zemla – usmerjen k Medžimurju, le da se Novakovo mojstrsko globinsko sondiranje človekove zavesti zdaj ne odraža več v motivih otroškega sveta. Tokrat se skozi sedem poglavij izmenjujejo štirje pripovedovalci, štiri življenjske zgodbe, katerih skupni imenovalec je strah pred drugačnim. Na začetku preberemo trditev, da obstajata le dva prirojena strahova: strah pred glasnimi zvoki in strah pred padcem, vseh drugih strahov pa se naučimo z odraščanjem od bližnjih. Nekateri strahovi nas varujejo pred nevarnostjo, večina pa je tu zato, da zbija šale z našimi življenji. Strahov nas uči kultura: bati se in zato graditi okope navzven, nenehno pričakovati udar in zato biti pripravljen na obrambo, celo na nasilje – to so postulati današnjega družbenega dogovora. V imenu zaščite »naše« kulture in »naše« identitete se sprožajo alarmi, razglaša se splošna ogroženost. Roman tematizira niz dramatičnih odnosov med matično in manjšinsko (romsko) kulturo, med znano (evropsko) in neznano (bližnjevzhodno) kulturo, med domačim in begunskim prebivalstvom. Napetost pa ne raste zgolj med različnimi kulturami, marveč se drugačnost odkriva tudi znotraj lastne kulture kot tisto, kar prestopa dane norme in se ne ravna v skladu s pričakovanji večine.
Cigan, a najlepši je izjemen tudi zaradi jezikovne dovršenosti, virtuoznosti v kombiniranju narečnega in pogovornega izraza, prilagojenega pripovednim perspektivam. Prevod bo izšel pri Modrijanu.

Intervjuji:

Melita Forstnerič Hajnšek: Za prekrasnimi fasadami je gniloba, Večer, 4. 6. 2016
Magda Tušar: Intervju s Kristianom Novakom, Kulturni fokus, Prvi program, Radio Slovenija, 3. 6. 2016
Ksenija Horvat, Kristian Novak, Profil, Prvi program, TV Slovenija, 26. 5. 2016
Valentina Plahuta Simčič: Ko ti Bog da kos »črne matere zemle«, Književni listi, Delo, 18. 5. 2016

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

27.08.2015

Jančarjev roman To noč sem jo videl – Widziałem ją tej nocy – nominiran za poljsko nagrado Angelus »

Od leta 2006 poljsko mesto Vroclav podeljuje nagrado Angelus (Nagroda Literacka Europy Środkowej »Angelus«), literarno nagrado za roman srednjeevropskega avtorja. Nagrada ni po naključju povezana z Vroclavom – mesto je že stoletja srečišče različnih narodov, kultur in miselnih tokov. Nagrado namenja avtorjem iz Srednje Evrope – Poljakom in tistim, katerih romani so prevedeni v poljščino –, ki prinašajo v poljski kulturni prostor aktualne teme, ki spodbujajo k razmišljanju in poglabljajo vedenje o drugih kulturah. Sicer pa seznam dosedanjih nagrajencev pove dovolj: med njimi sta tudi Martin Pollack iz Avstrije in Svetlana Aleksijevič iz Belorusije, nagrajen je že bil Miljenko Jergović, kar pet izmed devetih nagrajenih knjig pa je prevedenih tudi v slovenščino.
Žirija nagrade je seznam romanov za nagrado leta 2015 objavila že marca – na njem je kar 66 romanov – v začetku avgusta pa je izmed njih izbrala 14 polfinalistov. Med njimi je tudi slovenski pisatelj, kdo drug kot Drago Jančar, čigar roman To noč sem jo videl (Widziałem ją tej nocy) je lani, v prevodu Joanne Pomorske, izdala ugledna poljska založba Czarne (Wydawnictwo Czarne).

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.08.2015

V zbirki Bralec je izšel roman Kinderland Liliane Corobca, lani dobitnice vileniškega kristala »

Prvega septembra se začne jubilejni, 30. mednarodni literarni festival Vilenica. Kdo je letošnji vileniški zmagovalec, smo izvedeli že maja, manj pozornosti pa pritegne druga nagrada festivala, kristal. Njegovega dobitnika izbere mednarodna žirija – sestavljajo jo gostje vileniškega festivala – izmed avtorjev, ki so predstavljeni v zborniku in sodelujejo na literarnem branju, nagrado pa podelijo na literarni matineji na gradu Štanjel. Kristal je od leta 1987, ko so ga podelili prvič, prejelo pet slovenskih avtorjev, nazadnje, leta 2010, Goran Vojnović. Na zadnjih štirih festivalih so bili nagrajeni književniki iz Romunije, Bolgarije, Ukrajine in Moldavije.
Vsako leto med festivaloma izide slovenski prevod vileniškega nagrajenca – lani je bil to madžarski pisatelj László Krasznahorkai – dobitnik kristala pa se mora zadovoljiti le z objavo krajšega besedila v zborniku. Zadnja nagrajenka, Liliana Corobca iz Moldavije, pa je ena redkih, morda celo prva »nosilka« kristala, ki je v letu po prejemu nagrade dobila tudi prevod v slovenščino. Zahvalo za to dolguje predvsem »svojemu« prevajalcu Alešu Mustarju, ki se je zavzel za prevod in izid njenega romana Kinderland v slovenščini. Izdali smo ga pri Modrijanu v zbirki Bralec.

objavljeno v rubriki: Nagrade

21.07.2015

Črna mati zemla Kristiana Novaka bo tudi film – premiera bo predvidoma konec leta 2018 »

Hrvaški Tportal je pred kratkim poročal, da bo Črna mati zemla, roman Kristiana Novaka, doživel tudi filmsko adaptacijo. Roman, za katerega je Kristian Novak lani prejel književno nagrado roman@tportal.hr, časopis Večernji list pa ga je uvrstil med deset najboljših hrvaških romanov zadnjih petdeset let, si bo na filmskem platnu prvič mogoče ogledati predvidoma konec leta 2018. Pravice je kupila Antitalent Produkcija, pisatelj pa je na vprašanje, kako vidi svojo vlogo v tem procesu, odgovoril: »Pri vsem tem nameravam biti konstruktiven in kooperativen, kakor bom pri projektu pač potreben. Ali bom svetovalec ali bom sodeloval tudi pri scenariju, je zame pravzaprav postranska stvar. Ne pričakujem, da bi se scenaristi kompulzivno držali mojega besedila, menim, da je glavni cilj narediti močan film, a prepričan sem, da to ni mogoče zgolj s prevajanjem iz književnega v filmski medij.

objavljeno v rubriki: Nagrade

15.07.2015

Roman Sem punk čarovnica ... nominiran za večernico in izbran za tekmovanje za Cankarjevo priznanje »

Maja je bil pisatelj Vladimir P. Štefanec eden izmed desetih nominirancev za desetnico. Žirijo nagrade Društva slovenskih pisateljev je nagovoril njegov mladinski romaneskni prvenec Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki je lani izšel pri založbi Modrijan. Nagrada – letos prvič samo »častna« – je pripadla starejšemu kolegi, a že po dveh mesecih ima Štefanec v rokah dosti »slajšo« nominacijo, kajti za večernico, Večerovo nagrado za najboljše mladinsko delo, je nominirana le peterica. Žiranti večernice – dr. Igor Saksida (predsednik), Maja Logar, dr. Aleš Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali – so izbirali med več kot 50 izvirnimi leposlovnimi deli različnih zvrsti z letnico 2014 (50 jih je prispelo na razpis, žirija pa je seznam po lastni presoji še dopolnila) in se odločili tudi za Punk čarovnico Vladimirja P. Štefaneca. Razglasitev zmagovalca bo kot vsako leto oznanila posebna priloga časopisa Večer približno teden pred slovesno podelitvijo nagrade 24. septembra v Murski Soboti.

Le nekaj dni pred razglasitvijo nominacij pa je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje objavila seznam del, ki jih bodo naši šolarji brali v šolskem letu 2015/16.

objavljeno v rubriki: Nagrade

25.06.2015

Kdo je dobil petindvajsetega kresnika? Andrej E. Skubic za roman Samo pridi domov »

Nekateri menijo, da imamo Slovenci preveč literarnih nagrad. Pa to drži? Posebej za roman, pri nas daleč najbolj priljubljeno literarno zvrst, lahko pisatelj dobi eno samo nagrado – letos jo je že petindvajsetič podelil časnik Delo. Kresnik je tudi ena redkih, če ne celo edina slovenska književna nagrada, katere vpliv je mogoče meriti tudi v številkah: po razglasitvi nagrajenca se povečata tako branost kakor prodaja nagrajenega romana, seveda zahvaljujoč tudi široki in zelo premišljeni Delovi promociji. »Nagrade je fajn dobiti,« je v spomladi objavljenem intervjuju v Playboyu priznal pisatelj Andrej E. Skubic. »Knjigo naredijo precej bolj odmevno, brano, in to je to, kar hočeš: da se tvoja zgodba bere. V drugih žanrih to mogoče niti ni tako izstopajoče, pri romanu pa absolutno: ko se bliža čas nagrade kresnik, se blazno poveča povpraševanje po nominiranih romanih. Ne vem, zakaj je to izrazitejše kot pri poeziji ali pa esejistiki, ampak se pozna. Se pa pri tem sproži tudi precej medijskega pompa, ki je že odveč, sploh zadnja leta, ko so ideje Delovih tržnikov že malo infantilne. Nujno zlo je še, da se to praviloma dogaja s takim zamikom, da si z mislimi po navadi že povsem drugje, v glavi že nosiš neko drugo zgodbo, moraš pa odgovarjati na vprašanja o nečem, kar si pisal pred dvema letoma. No, ampak na koncu je vseeno vredno.«

objavljeno v rubriki: Nagrade