Novica

Hrvaški pisatelj Kristian Novak že drugič prejel literarno nagrado roman@tportal.hr – Cigan, a najlepši

11.07.2017

V petek je bila v Zagrebu podeljena jubilejna, 10. književna nagrada roman@tportal.hr. Tportal.hr je hrvaški spletni časopis v lasti družbe Hrvatski Telekom (HT). Nič posebnega, bi kdo pomislil na prvi pogled, če ne opozorimo, da ima portal izjemno bogate kulturne vsebine in celo književno nagrado za roman. Prvič je bila podeljena leta 2008, vredna je 50.000 kun, seznam dosedanjih nagrajencev pa izkazuje, da skrbniki nagrade zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.
Na natečaj za najboljši roman leta 2016 je bilo prijavljenih 47 romanov, žirija jih je najprej izbrala 11 in nato peterico finalistov: romane Slađane Bukovac, Daše Drndić, Damirja Karakaša ter Kristiana Novaka in Olje Savičević Ivančević, nagrajencev leta 2014 oziroma 2011. Zmagal je Kristian Novak z romanom Ciganin, ali najljepši (Cigan, a najlepši), ki ga je objavila zagrebška založba OceanMore, in tako postal prvi dvojni nagrajenec. Leta 2014 je bil nagrajen za roman Črna mati zemla, ki smo ga že leto pozneje v prevodu Đurđe Strsoglavec objavili pri Modrijanu. Maja 2016 je pisatelj gostoval v Ljubljani.

Roman Cigan, a najlepši bi strogo žanrsko lahko opredelili kot kriminalko, z enigmo, brutalnimi umori neznancev in preiskavo, vendar bi bila taka sodba nevzdržna, pomenila bi, kot je izjavil njegov urednik, da razumemo kot kriminalko tudi, denimo, Zločin in kazen Dostojevskega.
Tematsko je – tako kot že Črna mati zemla – usmerjen k Medžimurju, le da se Novakovo mojstrsko globinsko sondiranje človekove zavesti zdaj ne odraža več v motivih otroškega sveta. Tokrat se skozi sedem poglavij izmenjujejo štirje pripovedovalci, štiri življenjske zgodbe, katerih skupni imenovalec je strah pred drugačnim. Na začetku preberemo trditev, da obstajata le dva prirojena strahova: strah pred glasnimi zvoki in strah pred padcem, vseh drugih strahov pa se naučimo z odraščanjem od bližnjih. Nekateri strahovi nas varujejo pred nevarnostjo, večina pa je tu zato, da zbija šale z našimi življenji. Strahov nas uči kultura: bati se in zato graditi okope navzven, nenehno pričakovati udar in zato biti pripravljen na obrambo, celo na nasilje – to so postulati današnjega družbenega dogovora. V imenu zaščite »naše« kulture in »naše« identitete se sprožajo alarmi, razglaša se splošna ogroženost. Roman tematizira niz dramatičnih odnosov med matično in manjšinsko (romsko) kulturo, med znano (evropsko) in neznano (bližnjevzhodno) kulturo, med domačim in begunskim prebivalstvom. Napetost pa ne raste zgolj med različnimi kulturami, marveč se drugačnost odkriva tudi znotraj lastne kulture kot tisto, kar prestopa dane norme in se ne ravna v skladu s pričakovanji večine.
Cigan, a najlepši je izjemen tudi zaradi jezikovne dovršenosti, virtuoznosti v kombiniranju narečnega in pogovornega izraza, prilagojenega pripovednim perspektivam. Prevod bo izšel pri Modrijanu.

Intervjuji:

Melita Forstnerič Hajnšek: Za prekrasnimi fasadami je gniloba, Večer, 4. 6. 2016
Magda Tušar: Intervju s Kristianom Novakom, Kulturni fokus, Prvi program, Radio Slovenija, 3. 6. 2016
Ksenija Horvat, Kristian Novak, Profil, Prvi program, TV Slovenija, 26. 5. 2016
Valentina Plahuta Simčič: Ko ti Bog da kos »črne matere zemle«, Književni listi, Delo, 18. 5. 2016

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

28.04.2016

Drago Jančar je prejemnik mednarodne nagrade Ignazia Siloneja 2016 »

V italijanskem mestu Pescina bo 29. in 30. aprila podelitev priznanj in nagrad v okviru prireditve Premio Internazionale »Ignazio Silone«, prestižnega kulturnega srečanja, s katerim bodo prireditelji letos že dvajsetič počastili spomin na znamenitega pisatelja Ignazia Siloneja, rojenega leta 1900 v Pescini (v slovenščino je prevedenih osem njegovih del). Dvodnevna prireditev, katere pokrovitelj je dežela Abruci (Abruzzo) in ki jo organizirata občina Pescina in Študijski center Ignazia Siloneja, bo v prelepem okolju zgodovinskega kompleksa zgradb iz 14. stoletja, kjer danes domujejo gledališče San Francesco, muzej Ignazia Siloneja in konferenčna dvorana.
Prejemnik najprestižnejše med več nagradami, mednarodne nagrade Ignazia Siloneja, je letos slovenski pisatelj Drago Jančar.

objavljeno v rubriki: Nagrade

31.03.2016

Kostja Veselko, drugič – Igro z ognjem bodo z navdušenjem prebirali fantje (in dekleta!), ki prisegajo na akcijo »

Dve leti sta naokrog in najbrž ste se že spraševali, ali bo po prvi knjigi Kostja Veselko vendarle ugledal luč sveta še kakšen prevod romana iz te popularne mladinske serije o detektivu okostnjaku. Irski pisatelj Derek Landy je o Kostji napisal kar devet romanov, prvi je izšel leta 2007, zadnji pred dvema letoma, vmes pa sta nastali še novela in zbirka kratkih zgodb. Kostja je zdaj, kot kaže, »izčrpan«, Landy pa se je posvetil novi seriji, Demon Road.

Fantazijska književnost je zadnja leta med mladimi pa tudi med odraslimi eden priljubljenejših književnih žanrov. Ali je to sprožil neznanski uspeh Harryja Potterja, ni mogoče dokazati, nedvomno pa bo držalo, da je med romani, ki navadno izhajajo kot trilogije ali celo serije, vse preveč na hitrico skovanih zgodb, ki naglo utonejo v pozabo. Landyju je uspelo precej več – njegov Kostja je bil priljubljen od prve do zadnje knjige –, prejel je cel kup pomembnih literarnih nagrad, med katerimi je najbrž najbolj ponosen na irsko književno nagrado, ki jo je leta 2010 dobil kot avtor »najboljše knjige desetletja«, in to za svoj prvi roman – Kostja Veselko.

objavljeno v rubriki: Nagrade

30.03.2016

Znani so nominiranci za kritiško sito – v peterici tudi Andrej E. Skubic in novela Igre brez meja »

Kritiško sito je pri nas edina literarna nagrada, ki jo podeljujejo literarni kritiki, in kljub temu da je med »mlajšimi« na Slovenskem, že velja za eno najresnejših pa tudi najbolj zaželenih, tako pri avtorjih kakor njihovih založbah. Zakaj? Če kdo, potem je tisti, ki zna med knjigami ločiti zrnje od plev, literarni kritik, poleg tega pa je nagrada Društva slovenskih literarnih kritikov (DSLK) edina pri nas, ki »preseje« izvirna leposlovna dela ne glede na to, ali so prozna ali pesniška, romani ali kratke zgodbe, fikcija ali esejistika ... Pomembna je literarna kakovost.
Letos bo kritiško sito prestreglo petega nagrajenca ali nagrajenko. Lani je slavila Katarina Marinčič z romanom Po njihovih besedah in tako po pesnici Katji Perat in pisateljici Maruši Krese postala tretja izbranka slovenskih kritikov; roman je izšel leta 2014 pri založbi Modrijan in se uvrstil tudi med pet finalistov za kresnika 2015. Razlog za stiskanje pesti pa imamo tudi letos – DSKL je med pet najboljših literarnih del, ki so izšla leta 2015, uvrstilo Igre brez meja, novelo Andreja E. Skubica.

objavljeno v rubriki: Nagrade

04.03.2016

Pri Modrijanu bomo maja gostili hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka, avtorja romana Črna mati zemla »

Na Kristiana Novaka, o katerem v domovini skoraj nikoli ne pozabijo zapisati, da je bil vrhunski karateist, član državne reprezentance v karateju in da je s svetovnih in evropskih prvenstev prinesel šest kolajn, smo večkrat opozorili že pred izidom prevoda njegovega romana Črna mati zemla, prvič jeseni 2013, ko je bil Novak nominiran za nagrado Kiklop. Na Hrvaškem skorajda ni medija, ki se ne bi razpisal o njem – novinar Večernjega lista Denis Derk ga je posrečeno primerjal z »medžimursko gibanico« (ki je zdaj tudi »prekmurska«) –, nadvse lepo zveneče recenzije pa so se še pomnožile leta 2014, potem ko je Novak prejel literarno nagrado roman@tportal.hr.

Da gre za roman, ki ga je treba prevesti, nas je kmalu po izidu prepričala prevajalka Đurđa Strsoglavec. Imela je prav – in si naložila nelahko delo, ki bi mu bil kos redkokateri prevajalec.

objavljeno v rubriki: Nagrade

02.02.2016

Rezervno življenje slovensko-makedonske pisateljice Lidije Dimkovske – knjiga leta 2015 v Bolgariji »

Lidija Dimkovska od leta 2001 živi v Ljubljani in piše v maternem jeziku – makedonščini. Svoj drugi roman – Rezervno življenje – je objavila leta 2012 pri založbi Ili-ili (Skopje) in leta 2013 zanj prejela nagrado Evropske unije za književnost. Že pred razglasitvijo nagrade smo roman uvrstili v program založbe Modrijan in ga poleti 2014 v prevodu Aleša Mustarja izdali v zbirki Bralec.
Slovenski prevod je bil prvi prevod tega romana, nikakor pa zadnji – lani sta izšla tudi srbski in bolgarski prevod, roman prevajajo še v več drugih jezikov, pred kratkim pa ga je začela zastopati ugledna francoska literarna agencija Astier-Pécher.

V zadnji številki bolgarskega časopisa Literaturen vestnik v letu 2015 je bila objavljena anketa o knjigah, ki so zaznamovale leto 2015 v Bolgariji.

objavljeno v rubriki: Nagrade