E-novice

Novica

Enajsti natis in še dva prevoda romana To noč sem jo videl Draga Jančarja

10.03.2018

Slovenski roman desetletja? Ne dvomimo, da bi se večina bralcev odločila za Jančarjev roman To noč sem jo videl. Temu v prid ne govorijo le številni prevodi ter nagrade in nominacije, ampak tudi (ali predvsem) prodajne številke: pred kratkim je izšel že enajsti natis tega romana. Čemu le, če ne zaradi odlične prodaje?

Roman To noč sem jo videl (Jančarjev deveti roman; pozneje je objavil še dva, pri naši založbi Maj, november) je izšel septembra 2010 v visoki nakladi 1500 izvodov in bil razprodan v dveh mesecih. Prvemu ponatisu je sledil kresnik leta 2011 (Jančarjev tretji), roman je bil v istem letu izbran za Cankarjevo tekmovanje srednješolcev, leto pozneje pa preveden v hrvaški jezik. Po ruskem in bolgarskem prevodu leta 2013 je leto pozneje izšel še v francoščini in pisatelju v Franciji prinesel dve nominaciji in dve nagradi; najodmevnejša je bila nagrada za najboljšo tujo knjigo – Prix du Meilleur livre étranger (PMLE). V istem letu so izšli še poljski (nominacija za nagrado Angelus 2015), romunski in makedonski prevod. Leta 2015, ko je bil roman preveden v srbščino, finščino, nemščino in italijanščino, je postal deveta najbolj brana knjiga v slovenskih splošnih knjižnicah. Leta 2016 je naposled izšel v angleščini in pozneje v madžarščini ter bil nominiran za »srebrnega kresnika« – nagrado za najboljši roman izmed vseh, ki so dobili kresnika. Lani in letos je ruski prevod pristal na seznamu nominirancev za mednarodno nagrado Jasna Poljana. Letos sta izšla 14. in 15. prevod – nizozemski in grški. Pa nista zadnja!

Leto 2018 je tudi Jančarjevo leto. 13. aprila bo dopolnil 70 let, pri slovenskih založbah pa bo izšlo več njegovih novih del pa tudi ponatisov. Med prvimi bo nova izdaja Drevesa brez imena, romana številka 1 v veliki Modrijanovi zbirki Euroman, ki je izšla pred 10 leti. Leta 2009 se je roman uvrstil v peterico za kresnika, doslej pa je bil objavljen v 7 jezikih: hrvaškem, nemškem, ukrajinskem, madžarskem, albanskem, angleškem in, pred kratkim, turškem.

Prevodi romana To noč sem jo videl

▪ grščina: Αυτή τη νύχτα την είδα, Kastaniotis, 2018; prev. Λόισκα Αβαγιανού (Lojzka Avajanos)
▪ nizozemščina: Die nacht zag ik haar, Querido, 2018; prev. Roel Schuyt
▪ madžarščina: Ma éjjel láttam őt, L'Harmattan, 2016; prev. Orsolya Gállos
▪ angleščina: I Saw Her That Night, Dalkey Archive Press, 2016; prev. Michael Biggins
▪ italijanščina: Stanotte l'ho vista, Comunicarte, 2015; prev. Veronika Brecelj
▪ nemščina: Die Nacht, als ich sie sah, Folio Verlag, 2015; prev. Daniela Kocmut in Klaus Detlef Olof
▪ finščina: Sinä yönä näin hänet, Mansarda, 2015; prev. Kari Klemelä
▪ srbščina: Te noći sam je video, Arhipelag, 2015; prev. Ana Ristović
▪ makedonščina: Taa nok ja vidov nea, Esra, 2014; prev. Darko Spasov
▪ romunščina: Azi-noapte am văzut-o, Casa Cărţii de Ştiinţă, 2014; prev. Paula Braga Šimenc
▪ poljščina: Widziałem ją tej nocy, Wydawnictwo Czarne, 2014; prev. Joanna Pomorska
▪ francoščina: Cette nuit, je l’ai vue, Phébus, 2014, prev. Andrée Lück-Gaye
▪ bolgarščina: Tazi noš ja vidjah, Altera, 2013; prev. Ljudmil Dimitrov
▪ ruščina: Etoj noč'ju ja ee videl, Rudomino, 2013; prev. Tatjana Žarova
▪ hrvaščina: Noćas sam je vidio, Meandarmedia, 2012; prev. Neda Fanuko

 

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

23.04.2017

Zločin in ljubezen Romana Rozine je žirija za kresnika razglasila za enega najboljših romanov leta 2016 »

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic časnik Delo počasti z objavo seznama desetih najboljših slovenskih romanov, izdanih v preteklem letu. Mesec dni pred slovesno podelitvijo na kresni večer, 23. junija, se seznam zoži na pet finalistov. Ti ukrojijo literarno srečanje na Rožniku, zmagovalec, ki ga žirantje izberejo tik pred vrhuncem v Cankarjevi spominski sobi, prejme denarno nagrado in plaketo ter s prižigom kresnega ognja prične tradicionalno kresovanje. Kako leto ga zagode vreme, a to nagradi ne odvzame leska in tudi ne odvrne kupcev, da bi se že naslednji dan odpravili po knjigarnah na »lov« za aktualnim kresnikovim romanom. In to je to – kresnik je bržkone najvplivnejše in najodmevnejše literarno priznanje na Slovenskem. Dovolj prepričljiv bi moral biti že podatek, da smo lahko nagrajeni roman vsaj v mesecu po podelitvi – če tega ni preprečil izid kake vroče erotične uspešnice – videli na enem od desetih mest lestvice Naj 10 v slovenskih knjigarnah.

objavljeno v rubriki: Nagrade

17.04.2017

Roman Ubežni delci je izšel na rojstni dan kanadske pesnice in pisateljice Anne Michaels »

Ubežni delci (Fugitive Pieces, 1996) so prvi izmed dveh romanov kanadske pesnice Anne Michaels. Avtorica, rojena leta 1958 v Torontu v Kanadi, je predvsem pesnica; svoj pesniški prvenec, Težo pomaranč (The Weight of Oranges), je objavila leta 1986 in zanj prejela Commonwealthovo književno nagrado za dosežke na področju obeh Amerik, za drugo zbirko, Rudarjev ribnik (Miner's Pond, 1991), jo je nagradilo Združenje kanadskih književnikov. Zatem je napisala roman Ubežni delci in si mesto med najpomembnejšimi kanadskimi romanopisci pridobila že z nominacijo za prestižno nagrado Doris Giller, več kanadskim nagradam pa sta se pridružili še nagrada Orange (zdaj Baileysova nagrada) in Guardianova nagrada za roman. Leta 2009 je Michaels objavila drugi roman – Zimski svod (The Winter Vault).

objavljeno v rubriki: Nagrade

18.01.2017

Nagrado esAsi 2016 je prejel Ferdinand Miklavc za prevod romana Galíndez Manuela Vázqueza Montalbána »

Nagrada esAsi je priznanje za najboljši literarni prevod iz španščine v slovenščino, ki jo od leta 2008 slovenskim prevajalcem podeljuje Veleposlaništvo Španije v Sloveniji. Letos jo je podelilo petič, strokovna žirija, ki jo sestavljajo novinarka Mojca Mavec, diplomat Aljaž Gosnar, prevajalec in predstavnik Društva slovenskih književnih prevajalcev Aleš Berger in prevajalka ter predstavnica Kateder za španski jezik in književnost na Filozofski fakulteti UL Marjeta Prelesnik - Drozg, predseduje pa ji pisateljica, prevajalka in profesorica Katarina Marinčič, je izbirala med 19 prevodi del španskih in južnoameriških avtorjev, ki so izšli med letoma 2008 in 2016.

Nagrado je prejel Ferdinand Miklavc, prevajalec iz španščine, in to za prevod romana Galíndez (1990) španskega pisatelja in pesnika Manuela Vázqueza Montalbána (1939–2003). Roman smo izdali pri Modrijanu leta 2011.
Če kdo meni, da literarnih del ni mogoče povsem objektivno ocenjevati in da nagrade niso vedno merilo njihove kakovosti, glede del Vázqueza Montalbána ne more biti nobenega dvoma.

objavljeno v rubriki: Nagrade

08.12.2016

Ruski bralci so za eno od letošnjih ›velikih knjig‹ ponovno izbrali knjigo pisateljice Ljudmile Ulicke »

Najvidnejši sodobni slovenski pisatelj? O tem ni dvoma, izmed sto vprašanih bi jih najbrž 99 izbralo Draga Jančarja. Gotovo bi bilo več zadrege, če bi se bilo treba odločiti za ruskega pisatelja, morda bi pomislili na Makanina, Pelevina, Vodolazkina, Šiškina ... In če bi nas kdo povprašal o ruskih pisateljicah?

Iz ruske književnosti, ene največjih in najbolj bogatih na svetu, izide v Sloveniji zaskrbljujoče malo prevodov. Podatki, ki jih o slovenski založniški produkciji objavlja NUK, pravijo, da jih je leta 2015 izšlo samo osem – za primerjavo: založniki smo v tem letu izdali 401 knjigo angleške književnosti! –, zato ne more presenečati, da imamo na voljo le dva prevoda del najpomembnejše ruske pisateljice Ljudmile Ulicke.

objavljeno v rubriki: Nagrade

06.06.2016

Joyce Carol Oates – njene teme niso lahke, vedno je v njih kritika družbe, oblasti, človeških slabosti »

»Koža pisatelja, ki je izdal toliko knjig kot jaz, mora biti debela kot nosorogova, a pod njo še vedno biva kot metuljček krhek in upajoč duh.« Tako je tvitnila danes oseminsedemdesetletna ameriška pisateljica Joyce Carol Oates in v enem stavku povzela bistvo svojega osupljivega opusa.
Kariera dekleta z revnega podeželja na severu države New York se je začela zelo zgodaj: nadarjenost in veselje do pisanja je pokazala že v osnovni šoli in od takrat, ko ji je babica pri štirinajstih letih podarila prvi pisalni stroj, ni odnehala. Bila je izjemno uspešna študentka in prav kmalu zatem profesorica na več univerzah (najdlje na Princetonu), mentorica mnogim mladim literatom, urednica, kritičarka … ob vsem tem pa pisala in pisala in pisala, po dve do tri knjige na leto.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.