E-novice

Novica

Enajsti natis in še dva prevoda romana To noč sem jo videl Draga Jančarja

10.03.2018

Slovenski roman desetletja? Ne dvomimo, da bi se večina bralcev odločila za Jančarjev roman To noč sem jo videl. Temu v prid ne govorijo le številni prevodi ter nagrade in nominacije, ampak tudi (ali predvsem) prodajne številke: pred kratkim je izšel že enajsti natis tega romana. Čemu le, če ne zaradi odlične prodaje?

Roman To noč sem jo videl (Jančarjev deveti roman; pozneje je objavil še dva, pri naši založbi Maj, november) je izšel septembra 2010 v visoki nakladi 1500 izvodov in bil razprodan v dveh mesecih. Prvemu ponatisu je sledil kresnik leta 2011 (Jančarjev tretji), roman je bil v istem letu izbran za Cankarjevo tekmovanje srednješolcev, leto pozneje pa preveden v hrvaški jezik. Po ruskem in bolgarskem prevodu leta 2013 je leto pozneje izšel še v francoščini in pisatelju v Franciji prinesel dve nominaciji in dve nagradi; najodmevnejša je bila nagrada za najboljšo tujo knjigo – Prix du Meilleur livre étranger (PMLE). V istem letu so izšli še poljski (nominacija za nagrado Angelus 2015), romunski in makedonski prevod. Leta 2015, ko je bil roman preveden v srbščino, finščino, nemščino in italijanščino, je postal deveta najbolj brana knjiga v slovenskih splošnih knjižnicah. Leta 2016 je naposled izšel v angleščini in pozneje v madžarščini ter bil nominiran za »srebrnega kresnika« – nagrado za najboljši roman izmed vseh, ki so dobili kresnika. Lani in letos je ruski prevod pristal na seznamu nominirancev za mednarodno nagrado Jasna Poljana. Letos sta izšla 14. in 15. prevod – nizozemski in grški. Pa nista zadnja!

Leto 2018 je tudi Jančarjevo leto. 13. aprila bo dopolnil 70 let, pri slovenskih založbah pa bo izšlo več njegovih novih del pa tudi ponatisov. Med prvimi bo nova izdaja Drevesa brez imena, romana številka 1 v veliki Modrijanovi zbirki Euroman, ki je izšla pred 10 leti. Leta 2009 se je roman uvrstil v peterico za kresnika, doslej pa je bil objavljen v 7 jezikih: hrvaškem, nemškem, ukrajinskem, madžarskem, albanskem, angleškem in, pred kratkim, turškem.

Prevodi romana To noč sem jo videl

▪ grščina: Αυτή τη νύχτα την είδα, Kastaniotis, 2018; prev. Λόισκα Αβαγιανού (Lojzka Avajanos)
▪ nizozemščina: Die nacht zag ik haar, Querido, 2018; prev. Roel Schuyt
▪ madžarščina: Ma éjjel láttam őt, L'Harmattan, 2016; prev. Orsolya Gállos
▪ angleščina: I Saw Her That Night, Dalkey Archive Press, 2016; prev. Michael Biggins
▪ italijanščina: Stanotte l'ho vista, Comunicarte, 2015; prev. Veronika Brecelj
▪ nemščina: Die Nacht, als ich sie sah, Folio Verlag, 2015; prev. Daniela Kocmut in Klaus Detlef Olof
▪ finščina: Sinä yönä näin hänet, Mansarda, 2015; prev. Kari Klemelä
▪ srbščina: Te noći sam je video, Arhipelag, 2015; prev. Ana Ristović
▪ makedonščina: Taa nok ja vidov nea, Esra, 2014; prev. Darko Spasov
▪ romunščina: Azi-noapte am văzut-o, Casa Cărţii de Ştiinţă, 2014; prev. Paula Braga Šimenc
▪ poljščina: Widziałem ją tej nocy, Wydawnictwo Czarne, 2014; prev. Joanna Pomorska
▪ francoščina: Cette nuit, je l’ai vue, Phébus, 2014, prev. Andrée Lück-Gaye
▪ bolgarščina: Tazi noš ja vidjah, Altera, 2013; prev. Ljudmil Dimitrov
▪ ruščina: Etoj noč'ju ja ee videl, Rudomino, 2013; prev. Tatjana Žarova
▪ hrvaščina: Noćas sam je vidio, Meandarmedia, 2012; prev. Neda Fanuko

 

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

04.06.2016

Pet najboljših slovenskih romanov, ki so v 25 letih prejeli kresnika. – V izboru tudi To noč sem jo videl Draga Jančarja »

Kresnik – to smo že večkrat poudarili – je edina slovenska nagrada za roman, zaradi izdatne in premišljene promocije pa tudi eno najbolj zaželenih literarnih priznanj pri nas. Tako za avtorje kakor založbe – nobeno drugo namreč ne privabi v knjigarne toliko kupcev, to pa je, ne nazadnje (in tega se pri nas ne zavedamo dovolj), eden pomembnejših ciljev literarnih nagrad. S kresnikom nagrajeni roman postane skorajda po pravilu vsaj v mesecu po podelitvi ena najbolje prodajanih knjig v knjigarnah.
Delo bo letos nagrado podelilo šestindvajsetič, peterica finalistov je že znana. Po zgledu nekaterih uglednih tujih nagrad pa so se pri časniku odločili, da letos izberejo tudi najboljšega izmed vseh 25 doslej nagrajenih romanov.

objavljeno v rubriki: Nagrade

04.06.2016

Soba 2 – pretanjeno izpisan »ženski« roman, ki neposredno, pa vendar z izjemno rahločutnostjo izrazi različne plasti ženske duše »

Julie Bonnie (tudi Julie B. Bonnie) je francoska pevka, kitaristka, violinistka in plesalka, od leta 2013 pa tudi pisateljica: tega leta je izšel njen romaneskni prvenec Soba 2 (Chambre 2), pozneje je napisala še tri romane. V zadnjem, s tematsko nedvoumnim naslovom Mon amour,, se posveča različnim oblikam ljubezni, s čimer ni presenetila, saj se je že v Sobi 2 razkrila kot izjemno senzibilna osebnost, globoko dovzetna za vse odtenke odnosov z drugimi, ki se jim predaja scela in jo tako tudi kar najgloblje prizadevajo. Plemenita ženska pisava v najboljšem pomenu z izrazito avtobiografsko podlago. Julie Bonnie je namreč že pri štirinajstih prestopila tradicionalne okvire najstniškega življenja, ki so ji bili namenjeni in sta jih pričakovali tako njena družina (starša učitelja) in širša okolica. Tako se tudi Béatrice, junakinja Sobe 2, kot najstnica prepusti svoji ljubezni, mlademu nemškemu violinistu Gaborju, in se z njegovo skupino odpravi na večletno glasbeno turnejo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

17.05.2016

Kristian Novak, Kruno Lokotar in Đurđa Strsoglavec – 23. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani »

Črna mati zemla, roman hrvaškega pisatelja in jezikoslovca Kristiana Novaka, velja na Hrvaškem za pravo senzacijo, saj je na tamkajšnji literarni zemljevid vpisal novo področje: Medžimurje. Gre za literarno krajino, ki slovenskemu bralcu ni neznana, saj ga Novak v kombinaciji napete srhljivke, krimiča in psihološkega romana popelje med panonske meglice, k mistični Muri, in murskim deklicam, ki vabijo v svojo fatalno družbo. Novak se pri tem oddalji od »doma prevladujočega ravničarskega patosa«, kot je v Mladini zapisal Matej Bogataj, saj se bolj kot romantiziranju krotke skupnosti posveti njenim temnim platem, pri čemer je še »duhovit in posmehljiv«.
Črna mati zemla v glavno vlogo postavi otroškega junaka, ki se sooča s travmo očetove smrti, svoje dojemanje stvarnosti pa tesno poveže z medžimurskimi legendami. Ko se v vasi odvije veriga nepojasnjenih samomorov, se pokaže, da tudi odrasli najdejo zatočišče v nadnaravnem, lastno vest pa radi lajšajo z iskanjem grešnega kozla. Celotno pripoved zaokroži zavedanje o krhkem in varljivem spominu, ki si dogodke vedno prilagaja po svoje.

objavljeno v rubriki: Nagrade

28.04.2016

Drago Jančar je prejemnik mednarodne nagrade Ignazia Siloneja 2016 »

V italijanskem mestu Pescina bo 29. in 30. aprila podelitev priznanj in nagrad v okviru prireditve Premio Internazionale »Ignazio Silone«, prestižnega kulturnega srečanja, s katerim bodo prireditelji letos že dvajsetič počastili spomin na znamenitega pisatelja Ignazia Siloneja, rojenega leta 1900 v Pescini (v slovenščino je prevedenih osem njegovih del). Dvodnevna prireditev, katere pokrovitelj je dežela Abruci (Abruzzo) in ki jo organizirata občina Pescina in Študijski center Ignazia Siloneja, bo v prelepem okolju zgodovinskega kompleksa zgradb iz 14. stoletja, kjer danes domujejo gledališče San Francesco, muzej Ignazia Siloneja in konferenčna dvorana.
Prejemnik najprestižnejše med več nagradami, mednarodne nagrade Ignazia Siloneja, je letos slovenski pisatelj Drago Jančar.

objavljeno v rubriki: Nagrade

31.03.2016

Kostja Veselko, drugič – Igro z ognjem bodo z navdušenjem prebirali fantje (in dekleta!), ki prisegajo na akcijo »

Dve leti sta naokrog in najbrž ste se že spraševali, ali bo po prvi knjigi Kostja Veselko vendarle ugledal luč sveta še kakšen prevod romana iz te popularne mladinske serije o detektivu okostnjaku. Irski pisatelj Derek Landy je o Kostji napisal kar devet romanov, prvi je izšel leta 2007, zadnji pred dvema letoma, vmes pa sta nastali še novela in zbirka kratkih zgodb. Kostja je zdaj, kot kaže, »izčrpan«, Landy pa se je posvetil novi seriji, Demon Road.

Fantazijska književnost je zadnja leta med mladimi pa tudi med odraslimi eden priljubljenejših književnih žanrov. Ali je to sprožil neznanski uspeh Harryja Potterja, ni mogoče dokazati, nedvomno pa bo držalo, da je med romani, ki navadno izhajajo kot trilogije ali celo serije, vse preveč na hitrico skovanih zgodb, ki naglo utonejo v pozabo. Landyju je uspelo precej več – njegov Kostja je bil priljubljen od prve do zadnje knjige –, prejel je cel kup pomembnih literarnih nagrad, med katerimi je najbrž najbolj ponosen na irsko književno nagrado, ki jo je leta 2010 dobil kot avtor »najboljše knjige desetletja«, in to za svoj prvi roman – Kostja Veselko.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.