E-novice

Novica

Bookerjevo nagrado 2017 je prejel George Saunders, avtor zbirke kratkih zgodb Deseti december

18.10.2017

Ameriški pisatelj George Saunders je dobitnik Bookerjeve nagrade 2017 (Man Booker Prize). Prejel jo je za svoj prvi roman Lincoln v bardu, ki je izšel februarja letos, se že v začetku marca zavihtel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa ter vse odtlej v bralcih budil občudovanje in spoštovanje.
Letošnji nabor Bookerjevih finalistov je bil zares impresiven, konkurenca je bila huda in globok poklon si zasluži vsak od šestih romanov, ki so bili v igri vse do konca – do razglasitve letošnjega nagrajenca v razkošni palači londonske mestne uprave, nekdanjem rotovžu na Basinghall Streetu, deloma zgrajenem že v časih pred Shakespearom, leta 1411. Tem bolj smo veseli, da je to nagrado, eno najuglednejših v ›literarnem letu‹, prejel prav naš avtor George Saunders, čigar izvrstno zbirko kratke proze Deseti december smo pred dvema letoma v prevodu Andreja E. Skubica izdali kot 85. knjigo v zbirki Bralec.

Saunders si je levji delež svoje literarne slave spisal s šestimi knjigami novel oziroma zbirkami kratke proze (pa tudi drugimi družbenokritičnimi zapisi in eseji), pričujoča letošnja uspešnica je njegov prvi roman; kritika ga uvršča v zgodovinsko prozo. Lincoln v bardu (Lincoln in the Bardo) je pripoved o ameriškem ›očetu naroda‹, 16. predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki po smrti svojega 11-letnega sina Williama Wallacea le s težavo zmaguje v boju z bolečino. Večji del romana se dogaja v bardu: po nauku tibetanskega budizma to pomeni ›medstanje, zamaknjenje, imanentno danost duha‹; bardov je šest (bardo rojstva, sanj, meditacije, smrtne ure, vrhovne stvarnosti in nastajanja) in označujejo različna, možna vmesna stanja zavesti oziroma duha, ki ležijo tako v tostranstvu kakor onstranstvu ter se razpenjajo med smrtjo in ponovnim rojstvom.
V takšni mistični duhovni pokrajini se torej giblje literarni Lincoln, kot ga pred nas postavlja George Saunders. Po pisanju sodobnega časopisja iz leta 1862 je Williejeva smrt čustveno in mentalno močno zamajala predsednika Lincolna, ki se je, raztopljen v žalosti, večkrat sam odpravljal v sinovo grobnico ter se tam z malim pokojnikom v naročju predajal pogovorom z njim. V romanu se v te pogovore vpleta še cela, pravzaprav nepregledna množica duhov preminulih ljudi, ki na različnih stopnjah barda ›bivajo‹ in ›čakajo‹.
Lincoln v bardu je nekonvencionalen roman, že s svojo posebno karakterno kompozicijo. V njem namreč nastopa bolj ali manj en sam ›junak‹, Abraham Lincoln, obkrožen z vojskami duhov/duš/energij/misli. Ti skupaj spletajo sijajno besedilo, ki iz zagrobja in medsvetne neopredeljivosti nagovarjajo življenje in njegove najboljše kvalitete. Gre za pravzaprav precej optimističen roman, ki ga odlikuje velika poetičnost Saundersove prozne pisave.
In tudi v tehničnem smislu je ta Saundersov roman nekaj posebnega, saj je besedilo le izjemoma organizirano v pričakovani obliki sklenjenih odstavkov, večidel namreč spominja na neke vrste dramski govor, dozdevno oglušujoč kaos šepetov poldruge stotnije duhov, različno dolgo časa mrtvih, med katerimi mnogi niti ne ›vedo‹, da so umrli in ›živijo‹ v svetu prehoda …

Literarni sladokusci že zdaj uživamo v branju izvirnika tega najnovejšega Saundersa, še bolj pa bomo veseli, če/ko ga bomo lahko brali v dobrem prevodu.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

03.07.2014

Britanski pisatelj Salman Rushdie letos po kar dve nagradi za življenjsko delo »

Poročali smo že, da je sloviti britanski književnik Salman Rushdie letošnji dobitnik književne nagrade Hansa Christiana Andersena. Ne gre za tisto nagrado, ki jo od leta 1956 mladinskim književnikom in ilustratorjem podeljuje IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost) in se prav tako imenuje po danskem pravljičarju, ampak za dansko mednarodno nagrado, ki jo je leta 2010 ustanovil Literarni odbor Hansa Christiana Andersena in jo odtlej podelijo vsaki dve leti. Nagrada, ki jo Rushdie prejme kot mladinski književnik – njegova romana Harun in Morje zgodb ter Luka in Ogenj Življenja sta izšla pri Modrijanu –, je lepo zajetna: pisatelj bo bogatejši za pol milijona danskih kron, kar znese okoli 67 evrskih tisočakov. Podelitev bo 17. avgusta v Odenseju na Danskem.
Pred kratkim pa je Rushdie na svoj dolgi seznam nagrad in časti vpisal še eno nagrado: PEN/Pinterjevo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

04.06.2014

Župančičeva nagrada, najvišje priznanje ljubljanske občine, pesniku Niku Grafenauerju »

Da je Niko Grafenauer eden najpomembnejših slovenskih pesnikov, dokazujejo tudi številne nagrade, ki jih je prejel za svoje ustvarjanje: tri Levstikove nagrade, dve Jenkovi nagradi, Prešernova nagrada, Sovretova nagrada za prevode tujih pesnikov. Zdaj se jim je pridružila še Župančičeva nagrada, najvišje priznanje ljubljanske občine, in sicer za življenjsko delo.
Ob iskrenih čestitkah lahko dodamo, da nas veseli, da smo pred kratkim izdali njegovo zadnjo knjigo, ki je prav posebna: pesnitev Kraljice mačke govori o nesmrtnih mačkah, ki jih poznamo iz mitov in zgodovine.

objavljeno v rubriki: Nagrade

28.05.2014

Božidar Jezernik, avtor knjige Kava – čarobni napoj, iz Pekinga prinesel nagrado Gourmand »

Gourmand je nagrada, ki jo nekateri imenujejo kar »kulinarični oskar«, čeprav nima nič skupnega s »kulinaričnim oskarjem«, kakor mediji poimenujejo nagrade najboljšim restavracijam sveta, ki jih vsako leto razglasi britanska revija Restaurant Magazine. No, malo pa že: Gourmand je namreč književna nagrada za najboljše kulinarične knjige. Nagrade so prvič podelili leta 1995 v Frankfurtu, zatem največkrat v Franciji (večinoma v Parizu), letos pa drugič v Pekingu na Kitajskem. Vendar tudi Peking ni predaleč, da se ne bi bilo vredno potruditi tja in nagrado prevzeti osebno.

Za pot na Kitajsko se je odločil tudi dr. Božidar Jezernik, avtor knjige Kava – čarobni napoj, ki je bila nominirana v kategoriji »pijače – kava«. Za nagrado se je potegoval v zelo močni konkurenci – za najboljšo knjigo o kavi so bile namreč nominirane še knjige iz Brazilije, Italije, Filipinov, Velike Britanije in ZDA – in zmagal.

objavljeno v rubriki: Nagrade

16.04.2014

Nagrado IMPAC za leto 2014 bo morda prejela Marie NDiaye za roman Tri močne ženske »

Morda pa res! Francoska pisateljica Marie NDiaye je ena izmed desetih romanopiscev, ki se jim je uspelo uvrstiti v finale nagrade IMPAC za leto 2014. Novembra smo poročali o širšem seznamu – 152 knjigah, ki jih je za to prestižno nagrado – vredna je 100.000 evrov, avtor prevedenega romana pa si nagrado deli s prevajalcem v razmerju 3 : 1 – predlagalo 110 knjižnic iz 39 držav. Večina jih je bila napisana v angleščini in manj kot tretjina prevedena iz drugih jezikov.
Nominirani roman Marie NDiaye Tri močne ženske – angleško Three Strong Women – je iz francoščine prevedel John Fletcher. Izvirnik je izšel leta 2009 pri Gallimardu in prejel Goncourtovo nagrado ravno v tistem času, ko smo pri Modrijanu izdali prevod njenega romana Rosie Carpe. Tri močne ženske smo pri Modrijanu objavili leta 2011 (prevedla ga je Suzana Koncut), torej pred Britanci in Američani. Roman so za nagrado predlagale tri knjižnice: dve iz Nemčije (Berlin in Bonn) in ena iz Hrvaške (Mestna knjižnica Reka).

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.03.2014

Božidar Jezernik s knjigo Kava – čarobni napoj nominiran za nagrado Gourmand 2014 v kategoriji »pijače« »

Knjige se druga od druge razlikujejo v mnogočem, tudi po nagradah in nominacijah. A kakor v Sloveniji pojem »knjiga« običajno povezujemo z leposlovjem (čeprav so prav kakovostni romani, pesniške zbirke, kratke zgodbe in drame knjige, ki jih najredkeje kupimo), lahko tudi na slovenske književne nagrade računajo le pesniki, romanopisci, esejisti in dramatiki; avtorji strokovnih in poljudnoznanstvenih knjig ter priročnikov in učbenikov smejo upati le na katero izmed mednarodnih nagrad ali nominacij.

Ena izmed mednarodnih književnih nagrad, s katero se ponaša več uspešnih slovenskih avtorjev, je nagrada Gourmand. To je nagrada za najboljše kulinarične knjige, ki jo je leta 1995 ustanovil Francoz Édouard Cointreau.

objavljeno v rubriki: Nagrade