E-novice

Novica

Bookerjevo nagrado 2017 je prejel George Saunders, avtor zbirke kratkih zgodb Deseti december

18.10.2017

Ameriški pisatelj George Saunders je dobitnik Bookerjeve nagrade 2017 (Man Booker Prize). Prejel jo je za svoj prvi roman Lincoln v bardu, ki je izšel februarja letos, se že v začetku marca zavihtel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa ter vse odtlej v bralcih budil občudovanje in spoštovanje.
Letošnji nabor Bookerjevih finalistov je bil zares impresiven, konkurenca je bila huda in globok poklon si zasluži vsak od šestih romanov, ki so bili v igri vse do konca – do razglasitve letošnjega nagrajenca v razkošni palači londonske mestne uprave, nekdanjem rotovžu na Basinghall Streetu, deloma zgrajenem že v časih pred Shakespearom, leta 1411. Tem bolj smo veseli, da je to nagrado, eno najuglednejših v ›literarnem letu‹, prejel prav naš avtor George Saunders, čigar izvrstno zbirko kratke proze Deseti december smo pred dvema letoma v prevodu Andreja E. Skubica izdali kot 85. knjigo v zbirki Bralec.

Saunders si je levji delež svoje literarne slave spisal s šestimi knjigami novel oziroma zbirkami kratke proze (pa tudi drugimi družbenokritičnimi zapisi in eseji), pričujoča letošnja uspešnica je njegov prvi roman; kritika ga uvršča v zgodovinsko prozo. Lincoln v bardu (Lincoln in the Bardo) je pripoved o ameriškem ›očetu naroda‹, 16. predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki po smrti svojega 11-letnega sina Williama Wallacea le s težavo zmaguje v boju z bolečino. Večji del romana se dogaja v bardu: po nauku tibetanskega budizma to pomeni ›medstanje, zamaknjenje, imanentno danost duha‹; bardov je šest (bardo rojstva, sanj, meditacije, smrtne ure, vrhovne stvarnosti in nastajanja) in označujejo različna, možna vmesna stanja zavesti oziroma duha, ki ležijo tako v tostranstvu kakor onstranstvu ter se razpenjajo med smrtjo in ponovnim rojstvom.
V takšni mistični duhovni pokrajini se torej giblje literarni Lincoln, kot ga pred nas postavlja George Saunders. Po pisanju sodobnega časopisja iz leta 1862 je Williejeva smrt čustveno in mentalno močno zamajala predsednika Lincolna, ki se je, raztopljen v žalosti, večkrat sam odpravljal v sinovo grobnico ter se tam z malim pokojnikom v naročju predajal pogovorom z njim. V romanu se v te pogovore vpleta še cela, pravzaprav nepregledna množica duhov preminulih ljudi, ki na različnih stopnjah barda ›bivajo‹ in ›čakajo‹.
Lincoln v bardu je nekonvencionalen roman, že s svojo posebno karakterno kompozicijo. V njem namreč nastopa bolj ali manj en sam ›junak‹, Abraham Lincoln, obkrožen z vojskami duhov/duš/energij/misli. Ti skupaj spletajo sijajno besedilo, ki iz zagrobja in medsvetne neopredeljivosti nagovarjajo življenje in njegove najboljše kvalitete. Gre za pravzaprav precej optimističen roman, ki ga odlikuje velika poetičnost Saundersove prozne pisave.
In tudi v tehničnem smislu je ta Saundersov roman nekaj posebnega, saj je besedilo le izjemoma organizirano v pričakovani obliki sklenjenih odstavkov, večidel namreč spominja na neke vrste dramski govor, dozdevno oglušujoč kaos šepetov poldruge stotnije duhov, različno dolgo časa mrtvih, med katerimi mnogi niti ne ›vedo‹, da so umrli in ›živijo‹ v svetu prehoda …

Literarni sladokusci že zdaj uživamo v branju izvirnika tega najnovejšega Saundersa, še bolj pa bomo veseli, če/ko ga bomo lahko brali v dobrem prevodu.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

23.04.2017

Zločin in ljubezen Romana Rozine je žirija za kresnika razglasila za enega najboljših romanov leta 2016 »

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic časnik Delo počasti z objavo seznama desetih najboljših slovenskih romanov, izdanih v preteklem letu. Mesec dni pred slovesno podelitvijo na kresni večer, 23. junija, se seznam zoži na pet finalistov. Ti ukrojijo literarno srečanje na Rožniku, zmagovalec, ki ga žirantje izberejo tik pred vrhuncem v Cankarjevi spominski sobi, prejme denarno nagrado in plaketo ter s prižigom kresnega ognja prične tradicionalno kresovanje. Kako leto ga zagode vreme, a to nagradi ne odvzame leska in tudi ne odvrne kupcev, da bi se že naslednji dan odpravili po knjigarnah na »lov« za aktualnim kresnikovim romanom. In to je to – kresnik je bržkone najvplivnejše in najodmevnejše literarno priznanje na Slovenskem. Dovolj prepričljiv bi moral biti že podatek, da smo lahko nagrajeni roman vsaj v mesecu po podelitvi – če tega ni preprečil izid kake vroče erotične uspešnice – videli na enem od desetih mest lestvice Naj 10 v slovenskih knjigarnah.

objavljeno v rubriki: Nagrade

17.04.2017

Roman Ubežni delci je izšel na rojstni dan kanadske pesnice in pisateljice Anne Michaels »

Ubežni delci (Fugitive Pieces, 1996) so prvi izmed dveh romanov kanadske pesnice Anne Michaels. Avtorica, rojena leta 1958 v Torontu v Kanadi, je predvsem pesnica; svoj pesniški prvenec, Težo pomaranč (The Weight of Oranges), je objavila leta 1986 in zanj prejela Commonwealthovo književno nagrado za dosežke na področju obeh Amerik, za drugo zbirko, Rudarjev ribnik (Miner's Pond, 1991), jo je nagradilo Združenje kanadskih književnikov. Zatem je napisala roman Ubežni delci in si mesto med najpomembnejšimi kanadskimi romanopisci pridobila že z nominacijo za prestižno nagrado Doris Giller, več kanadskim nagradam pa sta se pridružili še nagrada Orange (zdaj Baileysova nagrada) in Guardianova nagrada za roman. Leta 2009 je Michaels objavila drugi roman – Zimski svod (The Winter Vault).

objavljeno v rubriki: Nagrade

18.01.2017

Nagrado esAsi 2016 je prejel Ferdinand Miklavc za prevod romana Galíndez Manuela Vázqueza Montalbána »

Nagrada esAsi je priznanje za najboljši literarni prevod iz španščine v slovenščino, ki jo od leta 2008 slovenskim prevajalcem podeljuje Veleposlaništvo Španije v Sloveniji. Letos jo je podelilo petič, strokovna žirija, ki jo sestavljajo novinarka Mojca Mavec, diplomat Aljaž Gosnar, prevajalec in predstavnik Društva slovenskih književnih prevajalcev Aleš Berger in prevajalka ter predstavnica Kateder za španski jezik in književnost na Filozofski fakulteti UL Marjeta Prelesnik - Drozg, predseduje pa ji pisateljica, prevajalka in profesorica Katarina Marinčič, je izbirala med 19 prevodi del španskih in južnoameriških avtorjev, ki so izšli med letoma 2008 in 2016.

Nagrado je prejel Ferdinand Miklavc, prevajalec iz španščine, in to za prevod romana Galíndez (1990) španskega pisatelja in pesnika Manuela Vázqueza Montalbána (1939–2003). Roman smo izdali pri Modrijanu leta 2011.
Če kdo meni, da literarnih del ni mogoče povsem objektivno ocenjevati in da nagrade niso vedno merilo njihove kakovosti, glede del Vázqueza Montalbána ne more biti nobenega dvoma.

objavljeno v rubriki: Nagrade

08.12.2016

Ruski bralci so za eno od letošnjih ›velikih knjig‹ ponovno izbrali knjigo pisateljice Ljudmile Ulicke »

Najvidnejši sodobni slovenski pisatelj? O tem ni dvoma, izmed sto vprašanih bi jih najbrž 99 izbralo Draga Jančarja. Gotovo bi bilo več zadrege, če bi se bilo treba odločiti za ruskega pisatelja, morda bi pomislili na Makanina, Pelevina, Vodolazkina, Šiškina ... In če bi nas kdo povprašal o ruskih pisateljicah?

Iz ruske književnosti, ene največjih in najbolj bogatih na svetu, izide v Sloveniji zaskrbljujoče malo prevodov. Podatki, ki jih o slovenski založniški produkciji objavlja NUK, pravijo, da jih je leta 2015 izšlo samo osem – za primerjavo: založniki smo v tem letu izdali 401 knjigo angleške književnosti! –, zato ne more presenečati, da imamo na voljo le dva prevoda del najpomembnejše ruske pisateljice Ljudmile Ulicke.

objavljeno v rubriki: Nagrade

06.06.2016

Joyce Carol Oates – njene teme niso lahke, vedno je v njih kritika družbe, oblasti, človeških slabosti »

»Koža pisatelja, ki je izdal toliko knjig kot jaz, mora biti debela kot nosorogova, a pod njo še vedno biva kot metuljček krhek in upajoč duh.« Tako je tvitnila danes oseminsedemdesetletna ameriška pisateljica Joyce Carol Oates in v enem stavku povzela bistvo svojega osupljivega opusa.
Kariera dekleta z revnega podeželja na severu države New York se je začela zelo zgodaj: nadarjenost in veselje do pisanja je pokazala že v osnovni šoli in od takrat, ko ji je babica pri štirinajstih letih podarila prvi pisalni stroj, ni odnehala. Bila je izjemno uspešna študentka in prav kmalu zatem profesorica na več univerzah (najdlje na Princetonu), mentorica mnogim mladim literatom, urednica, kritičarka … ob vsem tem pa pisala in pisala in pisala, po dve do tri knjige na leto.

objavljeno v rubriki: Nagrade