Novica

Bookerjevo nagrado 2017 je prejel George Saunders, avtor zbirke kratkih zgodb Deseti december

18.10.2017

Ameriški pisatelj George Saunders je dobitnik Bookerjeve nagrade 2017 (Man Booker Prize). Prejel jo je za svoj prvi roman Lincoln v bardu, ki je izšel februarja letos, se že v začetku marca zavihtel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa ter vse odtlej v bralcih budil občudovanje in spoštovanje.
Letošnji nabor Bookerjevih finalistov je bil zares impresiven, konkurenca je bila huda in globok poklon si zasluži vsak od šestih romanov, ki so bili v igri vse do konca – do razglasitve letošnjega nagrajenca v razkošni palači londonske mestne uprave, nekdanjem rotovžu na Basinghall Streetu, deloma zgrajenem že v časih pred Shakespearom, leta 1411. Tem bolj smo veseli, da je to nagrado, eno najuglednejših v ›literarnem letu‹, prejel prav naš avtor George Saunders, čigar izvrstno zbirko kratke proze Deseti december smo pred dvema letoma v prevodu Andreja E. Skubica izdali kot 85. knjigo v zbirki Bralec.

Saunders si je levji delež svoje literarne slave spisal s šestimi knjigami novel oziroma zbirkami kratke proze (pa tudi drugimi družbenokritičnimi zapisi in eseji), pričujoča letošnja uspešnica je njegov prvi roman; kritika ga uvršča v zgodovinsko prozo. Lincoln v bardu (Lincoln in the Bardo) je pripoved o ameriškem ›očetu naroda‹, 16. predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki po smrti svojega 11-letnega sina Williama Wallacea le s težavo zmaguje v boju z bolečino. Večji del romana se dogaja v bardu: po nauku tibetanskega budizma to pomeni ›medstanje, zamaknjenje, imanentno danost duha‹; bardov je šest (bardo rojstva, sanj, meditacije, smrtne ure, vrhovne stvarnosti in nastajanja) in označujejo različna, možna vmesna stanja zavesti oziroma duha, ki ležijo tako v tostranstvu kakor onstranstvu ter se razpenjajo med smrtjo in ponovnim rojstvom.
V takšni mistični duhovni pokrajini se torej giblje literarni Lincoln, kot ga pred nas postavlja George Saunders. Po pisanju sodobnega časopisja iz leta 1862 je Williejeva smrt čustveno in mentalno močno zamajala predsednika Lincolna, ki se je, raztopljen v žalosti, večkrat sam odpravljal v sinovo grobnico ter se tam z malim pokojnikom v naročju predajal pogovorom z njim. V romanu se v te pogovore vpleta še cela, pravzaprav nepregledna množica duhov preminulih ljudi, ki na različnih stopnjah barda ›bivajo‹ in ›čakajo‹.
Lincoln v bardu je nekonvencionalen roman, že s svojo posebno karakterno kompozicijo. V njem namreč nastopa bolj ali manj en sam ›junak‹, Abraham Lincoln, obkrožen z vojskami duhov/duš/energij/misli. Ti skupaj spletajo sijajno besedilo, ki iz zagrobja in medsvetne neopredeljivosti nagovarjajo življenje in njegove najboljše kvalitete. Gre za pravzaprav precej optimističen roman, ki ga odlikuje velika poetičnost Saundersove prozne pisave.
In tudi v tehničnem smislu je ta Saundersov roman nekaj posebnega, saj je besedilo le izjemoma organizirano v pričakovani obliki sklenjenih odstavkov, večidel namreč spominja na neke vrste dramski govor, dozdevno oglušujoč kaos šepetov poldruge stotnije duhov, različno dolgo časa mrtvih, med katerimi mnogi niti ne ›vedo‹, da so umrli in ›živijo‹ v svetu prehoda …

Literarni sladokusci že zdaj uživamo v branju izvirnika tega najnovejšega Saundersa, še bolj pa bomo veseli, če/ko ga bomo lahko brali v dobrem prevodu.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

28.05.2015

Literarni večer s Katarino Marinčič in Andrejem E. Skubicem, finalistoma za kresnika 2015, v Škofji Loki »

Pisatelja in prevajalca, jezikoslovca, doktorja znanosti. Vrstnika. Kresnikova nagrajenca in finalista za kresnika 2015. Katarino Marinčič in Andreja E. Skubica pa druži še tole: svoja nova romana, Po njihovih besedah in Samo pridi domov, sta objavila pri isti založbi – pri Modrijanu. Ali sta že kdaj imela skupni literarni večer, ju nismo vprašali, vsekakor pa zanj tako izjemne priložnosti še ni bilo. Pa tudi ne za Ločane in druge, ki so se v slikovito mestece ob Sori pripravljeni pripeljati od drugod, morda celo iz Ljubljane, kjer so literarna srečanja vsak dan.

V torek, 23. junija, bo na Rožniku v Ljubljani razglasitev petindvajsetega dobitnika literarne nagrade Kresnik, edine slovenske nagrade za roman. Točno dvajset dni prej, v sredo, 3. junija, ob 19. uri, pa se bosta pisateljica in pisatelj srečala v Škofji Loki, in to pred Modrijanovo knjigarno.

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.05.2015

Romanopisca Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic v peterici za petindvajsetega kresnika »

Točno opolnoči 23. maja je Delo na svoji spletni strani objavilo težko pričakovano novico o petih slovenskih romanih, objavljenih z letnico 2014, ki se potegujejo za kresnika 2015. Letos bo nagrada, še vedno edina za slovenski roman, podeljena petindvajsetič. Da je lani pri slovenskih založbah izšlo toliko odličnih romanov slovenskih romanopiscev – med njimi so tudi prvenci – je najbrž golo naključje, in po naključju smo ravno lani pri Modrijanu izdali kar štiri izvirne romane za odrasle.
Delova žirija najbrž že dolgo ni imela tako zahtevnega dela, tako ob prvem izboru, saj je na robu deseterice bržkone ostal marsikak izvrsten roman, še bolj pa pri izbiranju finalistov. A Modrijanov »izkupiček« je naravnost zgodovinski: polovica naše lanske domače romaneskne bere se je uvrstila v finale, med pet najboljših romanov leta 2014 – Samo pridi domov Andreja E. Skubica in Po njihovih besedah Katarine Marinčič.

objavljeno v rubriki: Nagrade

22.05.2015

Mirana Likar Bajželj zmagala na mednarodnem literarnem natečaju Lapis Histriae »

Vsako leto potekajo v Trstu, Kopru in Umagu Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza. Tema letošnjih je problematika prekariata: umetniki, kulturologi in novinarji iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine razpravljajo o kulturi v primežu tržnega imperativa, v tej luči pa predvsem o mestu intelektualca/umetnika v današnji družbi. Razmišljanja združuje naslov Diktat prekariata.
Forum vsako leto razpiše tudi mednarodni literarni natečaj Lapis Histriae za kratko zgodbo na temo, ki je povezana s simpozijskim delom srečanja; iztočnica letošnjega natečaja, ki je že deseto po vrsti, je delo na črno. Žiranti Laura Marchig, Tea Tulić in Marko Sosić so izbirali med 137 zgodbami, ki so jih prispevali avtorji iz Italije, Nemčije, Francije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, in v petek, 22. maja, v Umagu razglasili zmagovalca. Prepričala jih je Mirana Likar Bajželj z zgodbo Jutro zadnjega dne.

objavljeno v rubriki: Nagrade

06.05.2015

Vladimir P. Štefanec in njegova Punk čarovnica nominirana za dvanajsto nagrado Desetnica »

V prostorih Mestne knjižnice Ljubljana so razglasili deset nominacij za desetnico, nagrado za najboljšo izvirno mladinsko ali otroško knjigo zadnjih treh let. Društvo slovenskih pisateljev jo svojim članom podeljuje od leta 2004.
Modrijanov program izvirnega mladinskega leposlovja je skromen, a zato tem skrbneje izbran. Lani smo se odločili za objavo enega samega dela – romana Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki ga je napisal Vladimir P. Štefanec, in ta je prepričal tudi žirijo letošnje društvene nagrade: Boruta Gombača, Klariso Jovanović, Vinka Möderndorferja, Janjo Vidmar in Polonco Kovač (predsednica).

objavljeno v rubriki: Nagrade

27.04.2015

V deseterici nominirancev za petindvajsetega kresnika Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic »

Slovenska romaneskna letina lani ni bila samo nadvse obilna – žirija Delove nagrade za roman leta jih je prebrala več kot 130 – temveč tudi odlična. Nov roman je objavilo kar šest pisateljev, ki so kdaj prejeli kresnika – Milan Dekleva, Drago Jančar, Andrej E. Skubic, Alojz Rebula, Katarina Marinčič in Feri Lainšček –, najmanj dvakrat toliko je bilo takih, ki so bili za kresnika vsaj enkrat nominirani. Založba Modrijan je v to izjemno bero prispevala štiri romane za odrasle in dvema je prag v deseterico uspelo preskočiti. V družbi pisateljev, ki so lani objavili roman in se vpisali na pred dnevi objavljen seznam avtorjev najboljših desetih romanov leta 2014, sta tudi Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic.

objavljeno v rubriki: Nagrade