Novica

Bookerjevo nagrado 2017 je prejel George Saunders, avtor zbirke kratkih zgodb Deseti december

18.10.2017

Ameriški pisatelj George Saunders je dobitnik Bookerjeve nagrade 2017 (Man Booker Prize). Prejel jo je za svoj prvi roman Lincoln v bardu, ki je izšel februarja letos, se že v začetku marca zavihtel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa ter vse odtlej v bralcih budil občudovanje in spoštovanje.
Letošnji nabor Bookerjevih finalistov je bil zares impresiven, konkurenca je bila huda in globok poklon si zasluži vsak od šestih romanov, ki so bili v igri vse do konca – do razglasitve letošnjega nagrajenca v razkošni palači londonske mestne uprave, nekdanjem rotovžu na Basinghall Streetu, deloma zgrajenem že v časih pred Shakespearom, leta 1411. Tem bolj smo veseli, da je to nagrado, eno najuglednejših v ›literarnem letu‹, prejel prav naš avtor George Saunders, čigar izvrstno zbirko kratke proze Deseti december smo pred dvema letoma v prevodu Andreja E. Skubica izdali kot 85. knjigo v zbirki Bralec.

Saunders si je levji delež svoje literarne slave spisal s šestimi knjigami novel oziroma zbirkami kratke proze (pa tudi drugimi družbenokritičnimi zapisi in eseji), pričujoča letošnja uspešnica je njegov prvi roman; kritika ga uvršča v zgodovinsko prozo. Lincoln v bardu (Lincoln in the Bardo) je pripoved o ameriškem ›očetu naroda‹, 16. predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki po smrti svojega 11-letnega sina Williama Wallacea le s težavo zmaguje v boju z bolečino. Večji del romana se dogaja v bardu: po nauku tibetanskega budizma to pomeni ›medstanje, zamaknjenje, imanentno danost duha‹; bardov je šest (bardo rojstva, sanj, meditacije, smrtne ure, vrhovne stvarnosti in nastajanja) in označujejo različna, možna vmesna stanja zavesti oziroma duha, ki ležijo tako v tostranstvu kakor onstranstvu ter se razpenjajo med smrtjo in ponovnim rojstvom.
V takšni mistični duhovni pokrajini se torej giblje literarni Lincoln, kot ga pred nas postavlja George Saunders. Po pisanju sodobnega časopisja iz leta 1862 je Williejeva smrt čustveno in mentalno močno zamajala predsednika Lincolna, ki se je, raztopljen v žalosti, večkrat sam odpravljal v sinovo grobnico ter se tam z malim pokojnikom v naročju predajal pogovorom z njim. V romanu se v te pogovore vpleta še cela, pravzaprav nepregledna množica duhov preminulih ljudi, ki na različnih stopnjah barda ›bivajo‹ in ›čakajo‹.
Lincoln v bardu je nekonvencionalen roman, že s svojo posebno karakterno kompozicijo. V njem namreč nastopa bolj ali manj en sam ›junak‹, Abraham Lincoln, obkrožen z vojskami duhov/duš/energij/misli. Ti skupaj spletajo sijajno besedilo, ki iz zagrobja in medsvetne neopredeljivosti nagovarjajo življenje in njegove najboljše kvalitete. Gre za pravzaprav precej optimističen roman, ki ga odlikuje velika poetičnost Saundersove prozne pisave.
In tudi v tehničnem smislu je ta Saundersov roman nekaj posebnega, saj je besedilo le izjemoma organizirano v pričakovani obliki sklenjenih odstavkov, večidel namreč spominja na neke vrste dramski govor, dozdevno oglušujoč kaos šepetov poldruge stotnije duhov, različno dolgo časa mrtvih, med katerimi mnogi niti ne ›vedo‹, da so umrli in ›živijo‹ v svetu prehoda …

Literarni sladokusci že zdaj uživamo v branju izvirnika tega najnovejšega Saundersa, še bolj pa bomo veseli, če/ko ga bomo lahko brali v dobrem prevodu.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

21.07.2015

Črna mati zemla Kristiana Novaka bo tudi film – premiera bo predvidoma konec leta 2018 »

Hrvaški Tportal je pred kratkim poročal, da bo Črna mati zemla, roman Kristiana Novaka, doživel tudi filmsko adaptacijo. Roman, za katerega je Kristian Novak lani prejel književno nagrado roman@tportal.hr, časopis Večernji list pa ga je uvrstil med deset najboljših hrvaških romanov zadnjih petdeset let, si bo na filmskem platnu prvič mogoče ogledati predvidoma konec leta 2018. Pravice je kupila Antitalent Produkcija, pisatelj pa je na vprašanje, kako vidi svojo vlogo v tem procesu, odgovoril: »Pri vsem tem nameravam biti konstruktiven in kooperativen, kakor bom pri projektu pač potreben. Ali bom svetovalec ali bom sodeloval tudi pri scenariju, je zame pravzaprav postranska stvar. Ne pričakujem, da bi se scenaristi kompulzivno držali mojega besedila, menim, da je glavni cilj narediti močan film, a prepričan sem, da to ni mogoče zgolj s prevajanjem iz književnega v filmski medij.

objavljeno v rubriki: Nagrade

15.07.2015

Roman Sem punk čarovnica ... nominiran za večernico in izbran za tekmovanje za Cankarjevo priznanje »

Maja je bil pisatelj Vladimir P. Štefanec eden izmed desetih nominirancev za desetnico. Žirijo nagrade Društva slovenskih pisateljev je nagovoril njegov mladinski romaneskni prvenec Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki je lani izšel pri založbi Modrijan. Nagrada – letos prvič samo »častna« – je pripadla starejšemu kolegi, a že po dveh mesecih ima Štefanec v rokah dosti »slajšo« nominacijo, kajti za večernico, Večerovo nagrado za najboljše mladinsko delo, je nominirana le peterica. Žiranti večernice – dr. Igor Saksida (predsednik), Maja Logar, dr. Aleš Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali – so izbirali med več kot 50 izvirnimi leposlovnimi deli različnih zvrsti z letnico 2014 (50 jih je prispelo na razpis, žirija pa je seznam po lastni presoji še dopolnila) in se odločili tudi za Punk čarovnico Vladimirja P. Štefaneca. Razglasitev zmagovalca bo kot vsako leto oznanila posebna priloga časopisa Večer približno teden pred slovesno podelitvijo nagrade 24. septembra v Murski Soboti.

Le nekaj dni pred razglasitvijo nominacij pa je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje objavila seznam del, ki jih bodo naši šolarji brali v šolskem letu 2015/16.

objavljeno v rubriki: Nagrade

25.06.2015

Kdo je dobil petindvajsetega kresnika? Andrej E. Skubic za roman Samo pridi domov »

Nekateri menijo, da imamo Slovenci preveč literarnih nagrad. Pa to drži? Posebej za roman, pri nas daleč najbolj priljubljeno literarno zvrst, lahko pisatelj dobi eno samo nagrado – letos jo je že petindvajsetič podelil časnik Delo. Kresnik je tudi ena redkih, če ne celo edina slovenska književna nagrada, katere vpliv je mogoče meriti tudi v številkah: po razglasitvi nagrajenca se povečata tako branost kakor prodaja nagrajenega romana, seveda zahvaljujoč tudi široki in zelo premišljeni Delovi promociji. »Nagrade je fajn dobiti,« je v spomladi objavljenem intervjuju v Playboyu priznal pisatelj Andrej E. Skubic. »Knjigo naredijo precej bolj odmevno, brano, in to je to, kar hočeš: da se tvoja zgodba bere. V drugih žanrih to mogoče niti ni tako izstopajoče, pri romanu pa absolutno: ko se bliža čas nagrade kresnik, se blazno poveča povpraševanje po nominiranih romanih. Ne vem, zakaj je to izrazitejše kot pri poeziji ali pa esejistiki, ampak se pozna. Se pa pri tem sproži tudi precej medijskega pompa, ki je že odveč, sploh zadnja leta, ko so ideje Delovih tržnikov že malo infantilne. Nujno zlo je še, da se to praviloma dogaja s takim zamikom, da si z mislimi po navadi že povsem drugje, v glavi že nosiš neko drugo zgodbo, moraš pa odgovarjati na vprašanja o nečem, kar si pisal pred dvema letoma. No, ampak na koncu je vseeno vredno.«

objavljeno v rubriki: Nagrade

21.06.2015

Jezernikovo knjigo o kavi je Gourmand International izbral za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih »

Jubilejna, dvajseta prireditev Gourmand Awards za vino in druge pijače, je potekala junija v mestu Yantai na Kitajskem. Za najboljšo knjigo o kavi v zadnjih dvajsetih letih je bila razglašena knjiga Kava – čarobni napoj, ki jo je napisal dr. Božidar Jezernik, izdala jo je založba Modrijan. Nagrade so bile podeljene v več kategorijah, z ožjega seznama najboljših del so bila izbrana tri najboljša na svetu.
Kot pravi Edouard Cointreau, predsednik Gourmand Awards, gre za edinstveno nagrado, saj na prireditvah sodeluje 205 držav, to je več, kot je držav članic OZN. Za nagrade se ne potegujejo samo knjige, pač pa tudi filmski in televizijski prispevki ter glasbena dela. Sodelovanje na Gourmand Awards je odprto za vse, ne glede na velikost in način zapisa. Novinarji Gourmand Awards pogosto primerjajo s filmskimi oskarji. Dejansko obstaja podobnost po glamurju in medijskem odzivu, zato velja za sodelovanje na teh prireditvah olimpijsko načelo, da je pomembno sodelovati in ne zmagati.

objavljeno v rubriki: Nagrade

15.06.2015

Daša Drndić v ožjem izboru za mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur v Berlinu »

Leta 2007 je hrvaška pisateljica Daša Drndić pri založbi Fraktura objavila roman Sonnenschein in v istem letu prejela nagrado Kiklop za najboljše hrvaško prozno delo leta. Že po dveh letih smo roman v prevodu Đurđe Strsoglavec izdali pri založbi Modrijan – to je bil prvi prevod dela Daše Drndić v slovenščino –, pozneje pa je bil roman objavljen še v ZDA, Franciji, Veliki Britaniji, Slovaški, Madžarski, Poljski, Nizozemski, Italiji in Nemčiji.
Če so slovenski bralci in zlasti kupci ta imenitni roman prezrli, pa se mu dosti bolje godi v »velikih« jezikih, zlasti v angleščini, italijanščini in nemščini. Leta 2013 se je roman – v angleščini Trieste – prebil v ožji izbor za nagrado britanskega časnika Independent. Nagrada je šla v roke nizozemskega pisatelja, Daša Drndić pa je prejela Independentovo nagrado za najboljšo tujo knjigo po izboru bralcev. Italijanski prevod, ki ga je izdala založba Bompiani, se je po izidu zavihtel na vrh lestvice najbolje prodajanih knjig, prekosil je celo najnovejši roman Michela Houellebecqa, nemški prevod, ki je izšel letos pri založbi Hoffman und Campe, pa je bil pred kratkim uvrščen v ožji izbor za mednarodno književno nagrado berlinske Hiše svetovnih kultur.

objavljeno v rubriki: Nagrade