E-novice

Nagrade

Razvrsti po: datumu objave abecedi

21.09.2014

Roman Draga Jančarja To noč sem jo videl nominiran za francosko literarno nagrado Femina »

September je čas, ko začnejo Francozi objavljati nominacije za svoje najstarejše in najprestižnejše literarne nagrade za roman: Goncourtovo (1903), Renaudotovo (1926), veliko nagrado Francoske akademije za roman (1918), nagrado Femina (1904) in nagrado Médicis (1958). Prve tri (v oklepajih smo pripisali leto prve podelitve) še danes prejmejo samo francoski književniki, zadnji dve pa so pozneje začeli dobivati tudi avtorji tujih romanov, prevedenih v francoščino. Femino so za tuji roman prvič podelili leta 1985 – dobil jo je južnoafriški pisatelj J. M. Coetzee, pozneje tudi nobelovec (2003), nagrado Médicis pa je prvi dobil Italijan Luigi Malerba leta 1970.
Nagrado Femina bodo letos za tuji roman podelili tridesetič. Prvi izbor (najpomembnejše francoske nagrade imajo do podelitve dva ali tri izbore) je bil objavljen v petek, 19. septembra, v štirinajsterici izbranih avtorjev, katerih romani so v zadnjem letu izšli v Franciji, pa je tudi slovenski pisatelj Drago Jančar z romanom To noč sem jo videl (Cette nuit, je l'ai vue), ki ga je za pariško založbo Phébus prevedla Andrée Lück-Gaye. Izšel je 9. januarja 2014, odzivi francoske literarne kritike in bralcev pa so bili izjemni, tako da je bil roman že po štirih mesecih ponatisnjen.

objavljeno v rubriki: Nagrade

14.09.2014

Prvič v zgodovini podeljevanja Sovretove nagrade objavljene tudi nominacije »

Naposled je tudi Društvo slovenskih književnih prevajalcev dognalo, kako pomembna je promocija odličnih prevodov in prevajalcev in da pot do njihovih bralcev in kupcev utirajo tudi nagrade. Poročanje o Sovretovi nagradi, najpomembnejši slovenski prevajalski nagradi, se lahko tako začne že pred podelitvijo, a le, tako kot je pri drugih književnih nagradah že običaj, če se objavljajo tudi nominacije. Društvo je ta korak prvič naredilo letos. V zadnji Bukli je objavilo imena treh prevajalcev in njihovih prevodov, ki so prišli v ožji izbor za Sovretovo nagrado 2014. »S tem poskušamo doseči večjo transparentnost pri podeljevanju nagrade, predvsem pa opozoriti javnost na več izvrstnih prevajalcev in prevodov, ki si, četudi ne bodo vsi nagrajeni, brez dvoma zaslužijo pozornost,« je zapisala Nada Grošelj, predsednica društvene komisije za nagrade in priznanja.

Med nominiranimi prevodi je tudi roman Tema irskega literarnega virtuoza Johna McGaherna (1934–2006).

objavljeno v rubriki: Nagrade

27.08.2014

Jančarjevo Drevo brez imena v angleščini, To noč sem jo videl v poljščini, pred izidom Maj, november »

Drago Jančar je naš edini pisatelj, ki mu je uspelo trikrat osvojiti nagrado Kresnik: za romane Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) ter To noč sem jo videl (2011). Na seznamu nominirancev se je po letu 1991, ko je bila ta nagrada, še danes edino slovensko priznanje za roman, podeljena prvič, znašel prav vsak Jančarjev roman, ki ga je napisal. V izboru za kresnika so bili namreč tudi Posmehljivo poželenje (1994), Graditelj (2007) in Drevo brez imena (2009). Poleg še drugih slovenskih književnih nagrad, kot so Prešernova, Rožančeva, Grumova, je dobil še nekaj pomembnih tujih in mednarodnih nagrad.
Drago Jančar je tudi najbolj prevajani sodobni slovenski književnik, eno prevodno najuspešnejših del pa je njegov deveti in zadnji roman To noč sem jo videl, ki je pred kratkim izšel še v poljščini in romunščini.

objavljeno v rubriki: Nagrade

20.08.2014

Obsežen in kompleksen roman, ki je med makedonskimi bralci požel veliko navdušenje, zdaj tudi v slovenščini »

To pomeni, da lahko zdaj navdušenje z njimi delite tudi vi. Roman Rezervno življenje makedonske pisateljice Lidije Dimkovske, ki že od leta 2001 živi in ustvarja v Sloveniji, je namreč odslej mogoče brati tudi v slovenščini, v prevodu Aleša Mustarja.
Objavljamo izbor odzivov kritikov in bralcev na izid romana v Makedoniji leta 2012. Prepričal pa je tudi strokovno javnost – Dimkovska je za roman prejela nagrado Društva pisateljev Makedonije za najboljše prozno delo leta, nagrado Evropske unije za književnost, postala pa je tudi »osebnost leta na področju književnosti« časnika Nova Makedonija.

objavljeno v rubriki: Nagrade

13.08.2014

Filmski režiser, ki je tudi pisatelj, ali pisatelj, ki je tudi filmski režiser. Je to sploh pomembno? Roman V koži drugega je preprosto odličen »

Kako je v koži človeka, ki se včasih sprašuje, po kakšnem čudnem ključu je bil »dodeljen« svoji družini? In kako mora biti šele potem, ko ga začnejo ljudje zamenjevati z nekom drugim, nekom, ki živi precej drugačno življenje, morda tako, po katerem hrepeni prvi? Kdo je pravzaprav »prvi« in kdo »drugi«? Roman irskega pisatelja Neila Jordana Mistaken, ki ga bomo v slovenščini brali z naslovom V koži drugega – zanj je avtor prejel irsko književno nagrado – se spopada z vprašanji te vrste in obenem vzbuja vtis, da je na tem svetu mogoče vse, zlasti če živiš le nekaj metrov stran od hiše Brama Stokerja, avtorja slovitega Drakule, v okolju, v katerem ti lahko celo gredica tulipanov vzbudi kurjo polt. Zgodba, polna presenetljivih obratov, mestoma pretresljiva in občasno začinjena s srhljivostjo, je napisana s pisateljsko dovršenostjo in izpiljenim slogom, tako da nas kar preseneti, ko ugotovimo, da je njen avtor morda še bolj kot pisatelj znan in priljubljen kot režiser; med drugim je za Igro solz prejel oskarja za scenarij in nominacijo za režijo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

05.08.2014

Znanstvena kriminalka, ki na presenetljiv način oživlja v strokovnih revijah spečo zgodovino moderne medicine »

Ebola, aids, poliomielitis, tuberkuloza, lepra, kuga, kolera ... – strahotne bolezni, ki spreminjajo svet. In bogatijo svetovno književnost. Kdo ne pozna Camuseve Kuge, Mannove Čarobne gore, Márquezove Ljubezni v času kolere? Tudi med najmodernejšimi romani je najti mnogo takšnih, katerih zgodba se vrti okoli bolezni, tudi najstrašnejših kužnih bolezni v zgodovini medicine.
Prevodom Spahićevih Hansenovih otrok, Hollinghurstove Linije lepote, Rothove Nemeze, Vallejevega Brezna in še nekaterih drugih, ki so izšli v zadnjih letih, se zdaj pridružuje še Kuga & kolera francoskega pisatelja Patricka Devilla (1957), zdaj prvič predstavljenega slovenskim bralcem. A delo je – kljub zelo stvarnemu naslovu – mnogo več kot roman o boleznih. Pripoveduje namreč zgodbo velikega švicarsko-francoskega znanstvenika Alexandra Yersina, odkritelja bakterije kuge, ki je po njem dobila ime Yersinia pestis, in cepiva zoper njo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

03.07.2014

Britanski pisatelj Salman Rushdie letos po kar dve nagradi za življenjsko delo »

Poročali smo že, da je sloviti britanski književnik Salman Rushdie letošnji dobitnik književne nagrade Hansa Christiana Andersena. Ne gre za tisto nagrado, ki jo od leta 1956 mladinskim književnikom in ilustratorjem podeljuje IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost) in se prav tako imenuje po danskem pravljičarju, ampak za dansko mednarodno nagrado, ki jo je leta 2010 ustanovil Literarni odbor Hansa Christiana Andersena in jo odtlej podelijo vsaki dve leti. Nagrada, ki jo Rushdie prejme kot mladinski književnik – njegova romana Harun in Morje zgodb ter Luka in Ogenj Življenja sta izšla pri Modrijanu –, je lepo zajetna: pisatelj bo bogatejši za pol milijona danskih kron, kar znese okoli 67 evrskih tisočakov. Podelitev bo 17. avgusta v Odenseju na Danskem.
Pred kratkim pa je Rushdie na svoj dolgi seznam nagrad in časti vpisal še eno nagrado: PEN/Pinterjevo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

04.06.2014

Župančičeva nagrada, najvišje priznanje ljubljanske občine, pesniku Niku Grafenauerju »

Da je Niko Grafenauer eden najpomembnejših slovenskih pesnikov, dokazujejo tudi številne nagrade, ki jih je prejel za svoje ustvarjanje: tri Levstikove nagrade, dve Jenkovi nagradi, Prešernova nagrada, Sovretova nagrada za prevode tujih pesnikov. Zdaj se jim je pridružila še Župančičeva nagrada, najvišje priznanje ljubljanske občine, in sicer za življenjsko delo.
Ob iskrenih čestitkah lahko dodamo, da nas veseli, da smo pred kratkim izdali njegovo zadnjo knjigo, ki je prav posebna: pesnitev Kraljice mačke govori o nesmrtnih mačkah, ki jih poznamo iz mitov in zgodovine.

objavljeno v rubriki: Nagrade

28.05.2014

Božidar Jezernik, avtor knjige Kava – čarobni napoj, iz Pekinga prinesel nagrado Gourmand »

Gourmand je nagrada, ki jo nekateri imenujejo kar »kulinarični oskar«, čeprav nima nič skupnega s »kulinaričnim oskarjem«, kakor mediji poimenujejo nagrade najboljšim restavracijam sveta, ki jih vsako leto razglasi britanska revija Restaurant Magazine. No, malo pa že: Gourmand je namreč književna nagrada za najboljše kulinarične knjige. Nagrade so prvič podelili leta 1995 v Frankfurtu, zatem največkrat v Franciji (večinoma v Parizu), letos pa drugič v Pekingu na Kitajskem. Vendar tudi Peking ni predaleč, da se ne bi bilo vredno potruditi tja in nagrado prevzeti osebno.

Za pot na Kitajsko se je odločil tudi dr. Božidar Jezernik, avtor knjige Kava – čarobni napoj, ki je bila nominirana v kategoriji »pijače – kava«. Za nagrado se je potegoval v zelo močni konkurenci – za najboljšo knjigo o kavi so bile namreč nominirane še knjige iz Brazilije, Italije, Filipinov, Velike Britanije in ZDA – in zmagal.

objavljeno v rubriki: Nagrade

16.04.2014

Nagrado IMPAC za leto 2014 bo morda prejela Marie NDiaye za roman Tri močne ženske »

Morda pa res! Francoska pisateljica Marie NDiaye je ena izmed desetih romanopiscev, ki se jim je uspelo uvrstiti v finale nagrade IMPAC za leto 2014. Novembra smo poročali o širšem seznamu – 152 knjigah, ki jih je za to prestižno nagrado – vredna je 100.000 evrov, avtor prevedenega romana pa si nagrado deli s prevajalcem v razmerju 3 : 1 – predlagalo 110 knjižnic iz 39 držav. Večina jih je bila napisana v angleščini in manj kot tretjina prevedena iz drugih jezikov.
Nominirani roman Marie NDiaye Tri močne ženske – angleško Three Strong Women – je iz francoščine prevedel John Fletcher. Izvirnik je izšel leta 2009 pri Gallimardu in prejel Goncourtovo nagrado ravno v tistem času, ko smo pri Modrijanu izdali prevod njenega romana Rosie Carpe. Tri močne ženske smo pri Modrijanu objavili leta 2011 (prevedla ga je Suzana Koncut), torej pred Britanci in Američani. Roman so za nagrado predlagale tri knjižnice: dve iz Nemčije (Berlin in Bonn) in ena iz Hrvaške (Mestna knjižnica Reka).

objavljeno v rubriki: Nagrade