Novica

Zgodba o Diani – Neroda Alexandra Seurata – nagovori tako samotnega bralca kot družbo

16.02.2017

Leta 2012 je francosko javnost pretresala »afera Marina«. Sodišče je Érica Sabatiera in Virginio Darras spoznalo za kriva smrti njune osemletne hčerke Marine ter ju obsodilo na tridesetletno zaporno kazen. Deklica je leta 2009 umrla za posledicami močnega udarca v glavo, in ugotovili so, da je že pred tem utrpela številne poškodbe. Na šoli, ki jo je obiskovala, so na trpinčenje kmalu posumili, a čeprav so poskušali ukrepati in so se v razreševanje problema postopoma vključevali tudi pristojni s področij socialnega dela, medicine in policije, je sistem, ob spretnem izmikanju staršev, vendarle odpovedal. V prevpraševanja o delovanju pristojnih služb in odgovornosti, ki jih je sprožil ta primer, so se aktivno vključila tudi najpomembnejša francoska civilna združenja za zaščito otrok.
Primer je začel skoraj obsedeno preučevati Alexandre Seurat, profesor književnosti na univerzi v Angersu, potem ko je v medijih zasledil izjavo Marininega starejšega brata, ki je bil potisnjen v nemogočo vlogo tako priče in žrtve kot sostorilca dogajanja za štirimi stenami. Svoja odkritja, spoznanja pa tudi nemoč je prelil v besede, v svoj knjižni prvenec, kratki roman Neroda (La maladroite, 2015). »Tako sem odreagiral na šok,« je pojasnil.

Večglasni roman dogajanje rekonstruira na podlagi izpovedi oseb – nekakšne kombinacije toka zavesti in pričevanja – , ki so bili v stiku z deklico Diano, kot jo pisatelj v romanu poimenuje in ki je bila že ob rojstvu nezaželen otrok. Celotna slika se sestavlja po koščkih in postopoma gradi okrutno, a obenem krhko in nežno zgodbo njenega življenja. Ker glavnih akterjev, same Diane in njenih staršev, med pričami ni, pripoved okoli deklice gradi neviden obroč. Njena podoba se pred bralcem tako izrisuje vse ostreje, kljub temu pa do konca ostaja nedostopna. S tem pisatelj podvoji učinek neznosnega: da deklica, ujeta v usodni primež pripadnosti staršem in ljubezni do njih, v svoji stiski ostaja nerazrešljivo sama. Neroda je odlično in izvirno literarno delo, ki ga prav lahko beremo tudi mimo dejstva, da je zasnovano na resničnih dogodkih. A nekaterih, tudi pri nas aktualnih družbenih in psiholoških vprašanj, ki jih zastavlja, pri tem ne moremo zaobiti.
Roman je prevedla Saša Jerele.

 
objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

29.07.2010

Globoko oseben prispevek k še nedokončani debati o Kočevarjih »

Izšla je avtobiografska pripoved Johna Tschinkla Zvonovi so umolknili. V njej pripoveduje o svojem otroštvu pred drugo svetovno vojno v Grčaricah. Nato se »vrne v preteklost« in skuša zajeti šest stoletij dolgo zgodovino nemške manjšine, ki je do zadnjega stoletja živela složno s slovensko večino; piše o rodovih obeh vej svoje družine, slovenske po materi in nemške po očetu.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

16.07.2010

Živali iz Gmajnice v slovenskem prevodu »

Kadar govorimo o klasični literaturi, redko omenjamo mladinsko književnost, in tudi literarnokritiško jo vse prevečkrat zapostavljamo. Književnosti za mlade bi bržkone moralo veljati več pozornosti ali najmanj toliko, kolikor je namenjamo knjigam za odrasle. Pred seboj ima namreč občutljivega bralca, ki si ustvarja bralsko podlago za vse življenje. In kakšna bo pri otrocih, ki odraščajo le ob knjigah s slabo izdelanimi značaji, preveč poenostavljenimi in naivnimi zgodbami, da o jeziku sploh ne zgubljamo besed?
Knjiga Živali iz Gmajnice (The Animals Of Farthing Wood) Colina Danna, ki je pravkar izšla, bi morala najti pot do slehernega mladega bralca. Prinesla mu bo nepozabno bralsko izkušnjo in se brez dvoma uvrstila na seznam najljubših knjig.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

16.07.2010

Ironični komentator, provokator in reformator »

Tako je slovenski umetnik in publicist Stane Jagodič v spremni besedi h knjigi Striporeki označil njenega avtorja, risarja Iztoka Sitarja, ki je petdeset pregovorov upodobil tako, da jih je prelil v stripovsko govorico. »V bistvu gre za rebuse, ki zahtevajo od bralca nekaj logike, čeprav dialogi in monologi nimajo globljega pomena kot na primer pri Sitarjevih vsebinsko zahtevnejših stripih in so zato razumljivi tudi širšemu krogu bralcev.«

objavljeno v rubriki: Izšlo je

16.07.2010

Štiri mesece po izidu Moški možgani tudi v slovenščini »

»Osebno sem prepričana, da lahko spoznavanje ustroja moških možganov tako moškim kot ženskam pomaga do večje bližine, sočutja in spoštovanja do nasprotnega spola. Tovrstno razumevanje utegne biti celo najpomembnejši dejavnik pri ustvarjanju resničnega ravnovesja med spoloma.« Takole zaključi dr. Louann Brizendine (na sliki) svojo drugo uspešnico, knjigo Moški možgani, ki jo je objavila pred štirimi meseci, štiri leta po Ženskih možganih, zelo uspešni knjigi tudi med slovenskimi bralkami in bralci.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

12.07.2010

V zbirki Živa preteklost izšel dnevnik Zdenka Rota »

Pri založbi Modrijan je pravkar izšla knjiga Leta izgubljene mladosti. Dnevnik 1942–1948. Dnevniški zapisi Zdenka Rota, rojenega leta 1925 v vasi Rakitna, zajemajo obdobje od julija 1942 do svetega večera 1948. Predgovor je napisal Peter Rot, Zdenkov brat, ki med drugim piše: »Razpad Jugoslavije in italijanska okupacija vasi nista obšli. Zdenkov dnevnik se začenja v nedeljo, 12. julija 1942. Takrat so partizani poskušali mobilizirati domače prebivalstvo: ›Vsi od 16. do 45. leta se morajo zglasiti popoldne ob pol šestih. Tako je bilo razglašeno po maši ob desetih.‹

objavljeno v rubriki: Izšlo je