E-novice

Novica

Vladarji ali lastniki sveta? – Noam Chomsky v boju za razum in spodobnost

04.10.2017

Izšla je aktualna knjiga Noama Chomskega Kdo vlada svetu?. Gre za pregled družbenega, političnega in vojaškega dogajanja po kriznih žariščih sveta, kjer je s svojimi interesi na tak ali drugačen način vpletena ameriška politika (v njenem ozadju pa praviloma že čakajo tudi globalne korporacije velekapitala). Inventura ›dejavnosti‹ ameriških politikov (administracij) v zadnjih dveh stoletjih nam ponovno nazorno naslika osupljivo podobo ›izvoljenega ljudstva‹ moderne dobe – in morda prav zato ni nenavadna unikatna obojestranska naklonjenost današnjih Združenih držav Amerike in svetopisemskega ›izvoljenega ljudstva‹. Velik del poglavij te knjige se namreč nenehno vrača k Izraelu in njegovim tegobam z arabskimi sosedi, najraje kajpak s Palestinci.
Bližnji vzhod je težave podedoval še iz pretežno britansko-francoskih bojev za prevlado nad njim. Toda odkar je v štiridesetih letih prejšnjega stoletja padla strateška odločitev, da mora ta del sveta pripasti ameriškim interesom, gre tam, kot se zdi, vse narobe. Saj vemo, zakaj. Nafta diši vsem, tako zahodnim neoimperialistom kot pohladnovojno ogretim Rusom, svoje premišljene a odločne tipalke stegujejo tudi Kitajci. Amerika še vedno ni izigrala vseh svojih kart, ki jih skriva v roki glede indokitajskega, indonezijskega in daljnovzhodnega konca; še vedno ne ve, kaj bi s Kubo, Venezuelo in sorodnimi neposlušnimi latinosi; ne ve se, ali je do Rusije bolj partnerska ali pa po novem že spet bolj sovražna, vsaj kar zadeva Ukrajino in svoje apetite po širjenju Nata na ruske meje; Afrika nekako ni v prvem planu, ampak morda bo Američane tja vseeno zvabila Kitajska s svojo ekspanzionistično politiko. Kakšen odnos zavzeti zlasti do Kitajske in Indije kot verjetnih novih svetovnih velesil, je posebno vprašanje. Globalnemu hegemonu 19. in predvsem 20. stoletja nikakor ni všeč, da (potem ko je bila ›ugonobljena‹ Sovjetska zveza) po svetu vznikajo nove močne države z ambicijami po samostojnih politikah, brez odvisnosti od ameriškega diktata. V tej luči je na dlani, da tudi močna Evropska unija ne more biti ravno pri vrhu globalnih prioritet tovrstne ›politike‹.

Noam Chomsky svoje zgodbe o ameriškem uničevanju ›malopridnih držav‹ in o uničevanju okolja, od katerega je življenjsko odvisen ›preostali svet‹, pripoveduje s prizadetostjo užaloščenega cinika, odločnim jezikom, ki ne štedi z ostrino, kadar jo je treba nameniti od bogastva zaslepljenim krojačem sveta – planeta! – izključno po svoji meri. Vznemirljivo, intelektualno globoko in precizno, humanistično angažirano branje: 23 poglavij, ki razkrivajo stranpoti tistih, ki se marsikdaj radi razglašajo za nič manj kot – svetilnike … V duhu avtorjevega zajedljivega tona bi nemara lahko pripomnili, da si je na začetku knjige resda postavil vprašanje, kdo vlada svetu; podrobnejši pretres dosjejev pa je do konca pokazal, kdo se pravzaprav polašča sveta. Kajpak se je treba zavedati tudi tega.

Knjigo je prevedla Maja Novak.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

11.04.2011

Jejte po pameti – pomagajte si s knjigo za ženske 21. stoletja »

»Vsaka je lahko superženska … Ko poišče svoje ravnovesje, popolno harmonijo telesa in duha v vseh življenjskih obdobjih! Podjetnica, umetnica, političarka, mati, soproga in izvrstna kuharica …Veliko vlog si je zadala v sodobnosti in prav vsem je lahko kos. In ker je prehrana postala ena izmed njenih najpomembnejših vsakodnevnih spremljevalk, saj ji pomaga do dobrega počutja, odlične forme in brbotajočega zdravja, sta postali neomajni zaveznici. Stari recepti z ustvarjalnim novodobnim pridihom, sveže, enostavne in z začimbami obogatene jedi, zdravilni in raznovrstno obloženi krožniki, navdihujoče eksperimentiranje v domači kuhinji ali gurmanska avantura na počitnicah – o čemer lahko prebirate v pričujoči zakladnici ženskih idej – je le nekaj užitkov, s katerimi si pomaga sodobna ženska.« Tako meni o naši knjigi Prehrana 21. stoletja za ženske antropologinja dr. Jerca Legan Cvikl.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

14.03.2011

Koledarske zgodbe za verne in krivoverne »

Ob svojem preučevanju tega neizmernega zgodovinskega gradiva sem se neprestano čudil nad tem, kako močno je naše sedanje zaznavanje sveta – in tudi empirično razvidna religiozna zavest v sedanjosti – oddaljeno od tiste vere, ki je bila predpisana kot ›nujna za zveličanje‹ in je še vse do 20. stoletja vodila delovanje protagonistov te knjige. Naj navedem le nekaj primerov: esencialno velepomembna vera v pekel, v katerem hudič telesno muči večno preklete grešnike, ali v vice, ki predvidevajo najrazličnejše ›očiščevalne torture‹, njihovo težo pa papeško pomilostitveno polnomočje lahko omili ali celo odpravi; povsem resno prepričanje, da je papež zares ›božji zastopnik na zemlji‹; in ne nazadnje samoumevno pristajanje na to, da je papež nadrejen posvetnim oblastnikom, da lahko po svoji volji nastavlja in odstavlja politične funkcionarje – take stvari se v obrisih nemara še vedno lahko držijo v bolj odročnih skupnostih, ne določajo pa več religioznosti modernega katoliškega sveta.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

04.03.2011

Mário de Sá-Carneiro v zbirki Nostalgija »

Modrijanova najnovejša zbirka Nostalgija je bogatejša za novo delo. Po obsežnem romanu Ayn Rand Mi, živi, ki je bilo objavljeno konec leta 2010, je zdaj pred nami Lucijeva izpoved, kratki roman Mária de Sá-Carneira, portugalskega pesnika in pisatelja, čigar ime je doslej poznala le peščica slovenskih literarnih poznavalcev (na sliki je detajl skulpture v Parku pesnikov [Parque dos Poetas, Oeiras] na Portugalskem).

objavljeno v rubriki: Izšlo je

21.02.2011

Novost iz sodobne srbske književnosti – Vzpon in padec Parkinsonove bolezni »

»Občutek imam, pravzaprav ima večina ljudi ta občutek, da je svet okužen z resno boleznijo, da zadeve ne tečejo ravno tako, kot trdi uradna propaganda. Na neki način smo vsi bogatejši, imamo vse več materialnih dobrin, vendar je tudi vse več depresije, žalosti, neke notranje izpraznjenosti. Čutiti je, da nekaj v globini ni v redu s svetom. Knjiga na neki način prikazuje to bolezen,« je Svetislav Basara povedal v enem od številnih intervjujev po tistem, ko so mu za roman Vzpon in padec Parkinsonove bolezni, ki je pravkar izšel v slovenskem prevodu, podelili Ninovo nagrado.
Basara, rojen leta 1953, je eden najpomembnejših sodobnih srbskih književnikov. Napisal je več kot dvajset književnih del, od romanov do kratkih zgodb in esejev.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

09.02.2011

Izšla Kocbekova biografija In stoletje bo zardelo »

Pravkar je v zbirki Poteze izšla knjiga In stoletje bo zardelo, ki jo je napisal kritik, esejist, raziskovalec in urednik dr. Andrej Inkret (na sliki), znan poznavalec življenja in dela številnih slovenskih književnikov, kot so Edvard Kocbek, Dušan Pirjevec, Vitomil Zupan, Pavle Zidar, Marjan Rožanc, Rudi Šeligo, Dušan Jovanović, Drago Jančar, Lojze Kovačič, Ivo Svetina, Bojan Štih … Njegova bibliografija je obsežna zbirka strokovnih, poljudnih in znanstvenih člankov, recenzij, kritik ter strokovnih in znanstvenih monografij. Uredil in komentiral je vseh osem knjig Kocbekovega zbranega dela.
In stoletje bo zardelo bo morebiti Inkretovo najodmevnejše delo, ki ga je doslej objavil, saj gre za biografijo Edvarda Kocbeka, čigar tridesetletnice smrti se bomo spominjali 3. novembra letos.

objavljeno v rubriki: Izšlo je