Novica

Vladarji ali lastniki sveta? – Noam Chomsky v boju za razum in spodobnost

04.10.2017

Izšla je aktualna knjiga Noama Chomskega Kdo vlada svetu?. Gre za pregled družbenega, političnega in vojaškega dogajanja po kriznih žariščih sveta, kjer je s svojimi interesi na tak ali drugačen način vpletena ameriška politika (v njenem ozadju pa praviloma že čakajo tudi globalne korporacije velekapitala). Inventura ›dejavnosti‹ ameriških politikov (administracij) v zadnjih dveh stoletjih nam ponovno nazorno naslika osupljivo podobo ›izvoljenega ljudstva‹ moderne dobe – in morda prav zato ni nenavadna unikatna obojestranska naklonjenost današnjih Združenih držav Amerike in svetopisemskega ›izvoljenega ljudstva‹. Velik del poglavij te knjige se namreč nenehno vrača k Izraelu in njegovim tegobam z arabskimi sosedi, najraje kajpak s Palestinci.
Bližnji vzhod je težave podedoval še iz pretežno britansko-francoskih bojev za prevlado nad njim. Toda odkar je v štiridesetih letih prejšnjega stoletja padla strateška odločitev, da mora ta del sveta pripasti ameriškim interesom, gre tam, kot se zdi, vse narobe. Saj vemo, zakaj. Nafta diši vsem, tako zahodnim neoimperialistom kot pohladnovojno ogretim Rusom, svoje premišljene a odločne tipalke stegujejo tudi Kitajci. Amerika še vedno ni izigrala vseh svojih kart, ki jih skriva v roki glede indokitajskega, indonezijskega in daljnovzhodnega konca; še vedno ne ve, kaj bi s Kubo, Venezuelo in sorodnimi neposlušnimi latinosi; ne ve se, ali je do Rusije bolj partnerska ali pa po novem že spet bolj sovražna, vsaj kar zadeva Ukrajino in svoje apetite po širjenju Nata na ruske meje; Afrika nekako ni v prvem planu, ampak morda bo Američane tja vseeno zvabila Kitajska s svojo ekspanzionistično politiko. Kakšen odnos zavzeti zlasti do Kitajske in Indije kot verjetnih novih svetovnih velesil, je posebno vprašanje. Globalnemu hegemonu 19. in predvsem 20. stoletja nikakor ni všeč, da (potem ko je bila ›ugonobljena‹ Sovjetska zveza) po svetu vznikajo nove močne države z ambicijami po samostojnih politikah, brez odvisnosti od ameriškega diktata. V tej luči je na dlani, da tudi močna Evropska unija ne more biti ravno pri vrhu globalnih prioritet tovrstne ›politike‹.

Noam Chomsky svoje zgodbe o ameriškem uničevanju ›malopridnih držav‹ in o uničevanju okolja, od katerega je življenjsko odvisen ›preostali svet‹, pripoveduje s prizadetostjo užaloščenega cinika, odločnim jezikom, ki ne štedi z ostrino, kadar jo je treba nameniti od bogastva zaslepljenim krojačem sveta – planeta! – izključno po svoji meri. Vznemirljivo, intelektualno globoko in precizno, humanistično angažirano branje: 23 poglavij, ki razkrivajo stranpoti tistih, ki se marsikdaj radi razglašajo za nič manj kot – svetilnike … V duhu avtorjevega zajedljivega tona bi nemara lahko pripomnili, da si je na začetku knjige resda postavil vprašanje, kdo vlada svetu; podrobnejši pretres dosjejev pa je do konca pokazal, kdo se pravzaprav polašča sveta. Kajpak se je treba zavedati tudi tega.

Knjigo je prevedla Maja Novak.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

21.02.2011

Novost iz sodobne srbske književnosti – Vzpon in padec Parkinsonove bolezni »

»Občutek imam, pravzaprav ima večina ljudi ta občutek, da je svet okužen z resno boleznijo, da zadeve ne tečejo ravno tako, kot trdi uradna propaganda. Na neki način smo vsi bogatejši, imamo vse več materialnih dobrin, vendar je tudi vse več depresije, žalosti, neke notranje izpraznjenosti. Čutiti je, da nekaj v globini ni v redu s svetom. Knjiga na neki način prikazuje to bolezen,« je Svetislav Basara povedal v enem od številnih intervjujev po tistem, ko so mu za roman Vzpon in padec Parkinsonove bolezni, ki je pravkar izšel v slovenskem prevodu, podelili Ninovo nagrado.
Basara, rojen leta 1953, je eden najpomembnejših sodobnih srbskih književnikov. Napisal je več kot dvajset književnih del, od romanov do kratkih zgodb in esejev.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

09.02.2011

Izšla Kocbekova biografija In stoletje bo zardelo »

Pravkar je v zbirki Poteze izšla knjiga In stoletje bo zardelo, ki jo je napisal kritik, esejist, raziskovalec in urednik dr. Andrej Inkret (na sliki), znan poznavalec življenja in dela številnih slovenskih književnikov, kot so Edvard Kocbek, Dušan Pirjevec, Vitomil Zupan, Pavle Zidar, Marjan Rožanc, Rudi Šeligo, Dušan Jovanović, Drago Jančar, Lojze Kovačič, Ivo Svetina, Bojan Štih … Njegova bibliografija je obsežna zbirka strokovnih, poljudnih in znanstvenih člankov, recenzij, kritik ter strokovnih in znanstvenih monografij. Uredil in komentiral je vseh osem knjig Kocbekovega zbranega dela.
In stoletje bo zardelo bo morebiti Inkretovo najodmevnejše delo, ki ga je doslej objavil, saj gre za biografijo Edvarda Kocbeka, čigar tridesetletnice smrti se bomo spominjali 3. novembra letos.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

08.09.2010

Roman o ljudeh, »ki so hoteli samo živeti« »

Danes je pri naši založbi izšel deveti roman Draga Jančarja – To noč sem jo videl. To je roman o ljudeh, »ki so hoteli samo živeti«, in sicer v za to najbolj neprimernem času, v obdobju okrutne vojne. »Nenavadna ljubezenska zgodba o pristni, spontani, izraziti ljubezni do življenja, v katero poseže prisilna, nenaravna, neubranljiva smrt. Eros-Thanatos v sicer velikokrat videni, a obenem vselej novi, presunljivi podobi,« je med drugim zapisal dr. Tomo Virk, esejist, publicist in prevajalec ter redni profesor na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski filozofski fakulteti, ki je imel priložnost novi Jančarjev roman prebrati že pred izidom. Njegovo oceno lahko preberete v današnji, 12. številki Pogledov, v kateri je objavljen tudi veliki intervju z Dragom Jančarjem, ki ga je zapisala Ženja Leiler.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

19.08.2010

Najboljši priročnik za vse nabiralce in jedce gob »

Če kot nabiralci in jedci gob prisegate edinole na tole vrsto, ki jo prikazuje slika, potem ga res ne potrebujete. Dobri stari poletni jurček s fino žametno usnjato rjavo kožico na klobuku in čvrstim, blago dišečim belim mesom – ne, pri njem res ne more biti pomote!
Toda v slovenskih gozdovih in na travnikih raste skoraj 3000 vrst gob. V knjigi Slovenski gobarski vodnik, ki ima vse, kar mora vsebovati dober gobarski priročnik, jih je opisanih 262.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

11.05.2010

Arzenik, očiščevalno sredstvo, orhitis, sifilis ... »

»Čeprav nam Slovar splošno priznanih resnic izvabi smeh že ob prvem listanju, lahko njegovo prodorno satiro ter bogato intertekstualnost zares razumemo šele tedaj, ko ga vidimo v kontekstu dobe in literarnega opusa njegovega avtorja.

objavljeno v rubriki: Izšlo je