Novica

To je nora knjiga! – o romanu Zakaj se otrok v polenti kuha romunsko-švicarske pisateljice Aglaje Veteranyi

07.04.2017

Življenjska zgodba pisateljice, pesnice in igralke Aglaje Veteranyi (1962–2002) je nadvse nenavadna. Kot otrok cirkuške družine je bila nenehno na poti, tudi potem ko je družina iz diktatorske Romunije pobegnila v svet, da bi poiskala zatočišče in boljše življenje v tujini. Na koncu se je ustalila v Švici, kjer se je Aglaja sredi najstniških let šele prvič zares srečala s šolo. Čeprav je bila dolgo analfabetka, s svojim romanesknim prvencem Zakaj se otrok v polenti kuha ni navdušila le kritiške javnosti in bralcev, temveč je očarala tudi svoje pisateljske kolege.

V Romuniji je prevod njenega dela pustil tolikšen pečat, da lahko govorimo celo o posebni poetiki, ki je nastala pod njenim vplivom. In ob tem ne moremo biti presenečeni: Zakaj se otrok v polenti kuha je zgodba Aglajine mladosti, ki intimna, družinska in profesionalna dogajanja v cirkuškem zaodrju odstira tako neposredno in razorožujoče, da deluje skoraj hipnotično. Ali kakor je Lidija Dimkovska v spremni besedi k romanu napisala: »To je roman, ki ga bralec ne more izpustiti iz rok in ga tudi ne pozabiti. To je nora knjiga!«

Toda tisto, kar knjigo romunsko-švicarske pisateljice naredi resnično neobičajno, ni toliko njena vsebina, kot je njen izvirni slog: stavki, ki jih pisateljica niza, so esenca dogodkov, občutkov in prebliskov, iztisnjena iz življenja nekega otroštva, ki ga zaznamujejo tujina, cirkuško življenje, ekscentrična starša pa tudi negotovost, osamljenost in spodletele ljubezni. Nadvse prvobitni in tudi fragmentarni so, vendar ne preveč – iz njih bralec zlahka »zlepi« sicer razbito zgodbo nekega razbitega življenja. Ta je malce smešna, otroško naivna, krhka, a tudi okrutna in predvsem ganljiva. In osupljiva – šele z zamikom namreč dojamemo, koliko modrosti in razgaljene resničnosti, še vedno veljavne, je skrite v njej.

Če ste v rokah kdaj držali knjigo Olovka piše srcem (Svinčnik piše s srcem), si boste laže predstavljali učinek Aglajine pripovedi. In skoraj ne more biti naključje, da ta izbor otroških mnenj in definicij o različnih stvareh, ki je v Jugoslaviji nastal ravno v času Aglajine mladosti, nosi naslov, ki dobro opredeljuje tudi njeno knjigo. Seveda si pri vsem tem lahko predstavljamo, kako zahtevna naloga je prevod takšnega besedila; za slovenske bralce jo je odlično opravila Kristina Jurkovič.

Ekscentrična artistična točka, ki jo izvaja Aglajina mati Josephina Tanasa-Veteranyi in je eden od lajtmotivov romana Zakaj se otrok v polenti kuha.
 
Odlomki iz burlesk z Alexandrujem Veteranyijem, Aglajinim očetom, ki je po razpadu družine odšel v Južno Ameriko, kjer je uresničil svoje sanje, da bi delal v filmski umetnosti; v Argentini je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja precej popularen.
 
Insert iz predstave Sare Ostertag po romanu Zakaj se otrok v polenti kuha, ki je bila prikazana leta 2014 v dunajskem mladinskem gledališču Dschungel.
 
objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

12.06.2017

Anna Seghers – pisateljica, zaradi katere se je Marcel Reich-Ranicki vrnil k literaturi. – Novo v zbirki Svila »

Marcela Reich-Ranickega (1920–2013) so imenovali literarni papež, lahko bi mu tudi rekli oče, učitelj sodobne literarne kritike, in kdor se danes ima za kritika, pa ne pozna njegovega dela, se naj ugrizne v jezik. Nemška književnost mu dolguje mnogo več, kot si je bil kdaj sam pripravljen priznati. Življenje – bil je poljski Jud – so mu rešile knjige, dobesedno in preneseno (preberite njegovo avtobiografijo Moje življenje), ena izmed njih pa je bil roman Anne Seghers Sedmi križ, ki ga je prebral v samici, potem ko je bil iz londonskega konzulata odpoklican na Poljsko in zaprt v samico. »Med branjem sem vse jasneje občutil,« je zapisal, »da sem svojo kariero, ki sem jo lahko zdaj temeljito premleval, gradil na fatalnem nesporazumu: verjel sem, da politika je ali bo v središču mojega zanimanja. Ko pa sem prebiral roman Anne Seghers, ki ga še danes ljubim in občudujem, sem dojel, da me književnost zanima bolj kot vse drugo. Tako sem v zdaj dobro osvetljeni celici tuhtal, ali ne bi obstajala kakšna možnost, da se spet vrnem k svoji dolgo zanemarjeni partnerici – k literaturi.«

objavljeno v rubriki: Izšlo je

12.06.2017

Mladi bogataš, ključ za razumevanje Fitzgeraldovega odnosa do bogastva. – Novo v zbirki Svila »

O ameriškem pisatelju F. Scottu Fitzgeraldu bi v primerjavi z Anno Seghers težko rekli, da je med slovenskimi bralci pozabljen avtor. Njegova bibliografija je sicer precej krajša, prvi prevod v slovenščino, Veliki Gatsby (1925), smo dobili zelo pozno, šele 36 let po nastanku in več kot dvajset let po avtorjevi smrti, čeprav je bil prvi film po tem romanu posnet že leta 1926, naslednji pa leta 1949. Šele leta 1967 je bil preveden roman Nežna je noč (film leta 1962), Tostran raja pa leta 2005. Kljub temu gre za enega kanonskih ameriških avtorjev pri nas, bralo ga je tudi več generacij maturantov iz angleščine, čeprav prevoda novele Diamant, velik kot Ritz, v slovenskem prevodu nismo dočakali.
Fitzgerald je objavil le štiri romane – peti, Poslednji tajkun, je ostal nedokončan in je izšel v letu po njegovi smrti – in štiri zbirke kratkih zgodb. Sedem zbirk je izšlo po njegovi smrti, zadnja, I'd Die for You. And Other Lost Stories, ki sestoji iz izgubljenih in še nikoli objavljenih zgodb, šele pred kratkim, aprila 2017.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

07.06.2017

Kakšen je vzvod, ki človeka privede tako daleč, in kako je to sploh mogoče? – Nekaj divjih rož »

Kako pomemben je spomin na holokavst?
Na fotografiji sta dva moška, A. B. in T. Mast, oblečena v ostanke taboriščnih oblačil. Mlada, lepa in žareča sredi razrušenega Berlina ob koncu druge svetovne vojne z nemirnim nasmeškom gledata v fotografski objektiv. Kdo sta A. B. in Mast in kaj se je zgodilo z njima? Usoda, ki jo daje slutiti fotografija, Alexandra Bergaminija tako nagovori, da se poda po njenih sledeh. Kot preiskovalec, ki je v roke dobil primer izginule osebe, zavzeto brska po podatkih iz arhivov, pričevanj in dokumentov. Iz njih se sestavljajo otočki njune zgodbe, potopljeni v mračno epizodo polpretekle evropske zgodovine.
A. B. in Mast pisatelja tako pripeljeta do taborišč Sachsenhausen in Westerbork, kjer se njuni zgodbi vpenjata v zgodbo taboriščnega življenja.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

11.05.2017

O pravici do poštenega sojenja – do sojenja, v katerem sodišče, če je v dvomu, odloči v prid obtožencu »

»Mislim, da sem nekaj videl …«
»Meni se zdi …«
»Ta je že videti kot zločinec …«

Si predstavljate, da bi take izjave na sodišču sprejeli kot obremenilno dokazno gradivo in predvsem na tej podlagi osumljenega – brez konkretnih preverjanj tovrstnih trditev, brez dokazov ali protidokazov – obsodili na smrt? Zveni kot črnohumorna parodija – pa vendar se je res zgodilo. In to pri nas, v Sloveniji.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

04.05.2017

Druga, prenovljena in dopolnjena izdaja knjige Domobranci, zdravo – Bog daj Aleša Noseta »

Pri založbi Modrijan smo se po devetih letih odločili za prenovljeno in dopolnjeno izdajo knjige Aleša Noseta Domobranci, zdravo – Bog daj. Knjiga z izjemno bogatim slikovnim gradivom predstavlja, kot pravi podnaslov, protikomunistične enote na Slovenskem v obdobju 1942–1945. Delo, ki je izšlo iz avtorjeve zbirateljske strasti do vojaškega gradiva, ne skriva simpatij do oboroženih oddelkov nasprotnikov partizanskega gibanja, in to kolaboraciji z okupacijskimi silami navkljub – sledeč takratnemu vodilu Cerkve in dobršnega dela političnih vplivnežev, da je komunizem hujše zlo od okupacijskega.

objavljeno v rubriki: Izšlo je