Novica

To je nora knjiga! – o romanu Zakaj se otrok v polenti kuha romunsko-švicarske pisateljice Aglaje Veteranyi

07.04.2017

Življenjska zgodba pisateljice, pesnice in igralke Aglaje Veteranyi (1962–2002) je nadvse nenavadna. Kot otrok cirkuške družine je bila nenehno na poti, tudi potem ko je družina iz diktatorske Romunije pobegnila v svet, da bi poiskala zatočišče in boljše življenje v tujini. Na koncu se je ustalila v Švici, kjer se je Aglaja sredi najstniških let šele prvič zares srečala s šolo. Čeprav je bila dolgo analfabetka, s svojim romanesknim prvencem Zakaj se otrok v polenti kuha ni navdušila le kritiške javnosti in bralcev, temveč je očarala tudi svoje pisateljske kolege.

V Romuniji je prevod njenega dela pustil tolikšen pečat, da lahko govorimo celo o posebni poetiki, ki je nastala pod njenim vplivom. In ob tem ne moremo biti presenečeni: Zakaj se otrok v polenti kuha je zgodba Aglajine mladosti, ki intimna, družinska in profesionalna dogajanja v cirkuškem zaodrju odstira tako neposredno in razorožujoče, da deluje skoraj hipnotično. Ali kakor je Lidija Dimkovska v spremni besedi k romanu napisala: »To je roman, ki ga bralec ne more izpustiti iz rok in ga tudi ne pozabiti. To je nora knjiga!«

Toda tisto, kar knjigo romunsko-švicarske pisateljice naredi resnično neobičajno, ni toliko njena vsebina, kot je njen izvirni slog: stavki, ki jih pisateljica niza, so esenca dogodkov, občutkov in prebliskov, iztisnjena iz življenja nekega otroštva, ki ga zaznamujejo tujina, cirkuško življenje, ekscentrična starša pa tudi negotovost, osamljenost in spodletele ljubezni. Nadvse prvobitni in tudi fragmentarni so, vendar ne preveč – iz njih bralec zlahka »zlepi« sicer razbito zgodbo nekega razbitega življenja. Ta je malce smešna, otroško naivna, krhka, a tudi okrutna in predvsem ganljiva. In osupljiva – šele z zamikom namreč dojamemo, koliko modrosti in razgaljene resničnosti, še vedno veljavne, je skrite v njej.

Če ste v rokah kdaj držali knjigo Olovka piše srcem (Svinčnik piše s srcem), si boste laže predstavljali učinek Aglajine pripovedi. In skoraj ne more biti naključje, da ta izbor otroških mnenj in definicij o različnih stvareh, ki je v Jugoslaviji nastal ravno v času Aglajine mladosti, nosi naslov, ki dobro opredeljuje tudi njeno knjigo. Seveda si pri vsem tem lahko predstavljamo, kako zahtevna naloga je prevod takšnega besedila; za slovenske bralce jo je odlično opravila Kristina Jurkovič.

Ekscentrična artistična točka, ki jo izvaja Aglajina mati Josephina Tanasa-Veteranyi in je eden od lajtmotivov romana Zakaj se otrok v polenti kuha.
 
Odlomki iz burlesk z Alexandrujem Veteranyijem, Aglajinim očetom, ki je po razpadu družine odšel v Južno Ameriko, kjer je uresničil svoje sanje, da bi delal v filmski umetnosti; v Argentini je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja precej popularen.
 
Insert iz predstave Sare Ostertag po romanu Zakaj se otrok v polenti kuha, ki je bila prikazana leta 2014 v dunajskem mladinskem gledališču Dschungel.
 
objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

07.05.2010

Poklon zgodbam Alessandra Baricca  »

Pravkar je izšel roman Ta zgodba Alessandra Baricca. Kdor je prebral njegovi kratki deli Svila in Devetsto, obe v prevodu Maje Novak, seveda ne bo pomišljal: »Bariccu je s To zgodbo bralca spet uspelo očarati in mu s povsem klasičnimi romanesknimi prvinami (ljubezen, sovraštvo, vojna, smrt ...) ustvariti sveže, vendar morda v njegovem opusu najbolj zrelo besedilo, ki izstopa tudi iz morja prevladujočega, na mestu stopicajočega opisovanja brezizhodne sedanjosti izpod peres njegovih pisateljskih kolegov.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

21.04.2010

Zgodba o Tango je izšla! »

Slikanica In s Tango smo trije ni mogla iziti v primernejšem času.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

02.04.2010

Pripoved, ki je ne boste nikdar pozabili »

Izšla je knjiga Sonderkommando, eno najnovejših pričevanj o grozljivih izkušnjah iz Auschwitza. Pripoved Shloma Venezie, italijanskega Juda, rojenega v Solunu, je še posebej ganljiva, saj je edino zares izčrpno pričevanje preživelega sonderkommanda. Šele ob njem se namreč lahko zavemo, kako skrajno grozljiva je bila naloga mož, ki so morali na smrt obsojenim deportirancem pomagati pri slačenju in jih odpeljati do plinske celice, nato pa iz nje izvleči trupla in jih prenesti do krematorijskih peči. Skoraj vsi sonderkommandi, ki so, proti svoji volji, postali pomagači lastnih krvnikov, so umrli na enak način kot tisti, ki so jih pred tem sami pospremili v smrt.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

02.04.2010

Nova Veynova knjiga v slovenščini »

Francoski arheolog in zgodovinar Paul Veyne, ki bo 13. junija dopolnil 80 let, se slovenskim bralcem predstavlja s svojo predzadnjo knjigo Kako je naš svet postal krščanski, v kateri osvetljuje nadvse pomembno in usodno obdobje človeške zgodovine: četrto stoletje kot čas, ko je naš svet postal krščanski. To je knjiga, ki bo spremenila vaš odnos do krščanstva!

objavljeno v rubriki: Izšlo je

23.03.2010

Z Željkom Kozincem okrog Ljubljane »

Željko Kozinc je po štirih knjigah v seriji Lep dan kliče ter jubilejni izdaji Moje najljubše poti izdal še vodnik, ki bo popotnike spremljal na izletih v okolico Ljubljane. To je že deseta Kozinčeva knjiga, objavljena pri Modrijanu.

objavljeno v rubriki: Izšlo je