Novica

To je nora knjiga! – o romanu Zakaj se otrok v polenti kuha romunsko-švicarske pisateljice Aglaje Veteranyi

07.04.2017

Življenjska zgodba pisateljice, pesnice in igralke Aglaje Veteranyi (1962–2002) je nadvse nenavadna. Kot otrok cirkuške družine je bila nenehno na poti, tudi potem ko je družina iz diktatorske Romunije pobegnila v svet, da bi poiskala zatočišče in boljše življenje v tujini. Na koncu se je ustalila v Švici, kjer se je Aglaja sredi najstniških let šele prvič zares srečala s šolo. Čeprav je bila dolgo analfabetka, s svojim romanesknim prvencem Zakaj se otrok v polenti kuha ni navdušila le kritiške javnosti in bralcev, temveč je očarala tudi svoje pisateljske kolege.

V Romuniji je prevod njenega dela pustil tolikšen pečat, da lahko govorimo celo o posebni poetiki, ki je nastala pod njenim vplivom. In ob tem ne moremo biti presenečeni: Zakaj se otrok v polenti kuha je zgodba Aglajine mladosti, ki intimna, družinska in profesionalna dogajanja v cirkuškem zaodrju odstira tako neposredno in razorožujoče, da deluje skoraj hipnotično. Ali kakor je Lidija Dimkovska v spremni besedi k romanu napisala: »To je roman, ki ga bralec ne more izpustiti iz rok in ga tudi ne pozabiti. To je nora knjiga!«

Toda tisto, kar knjigo romunsko-švicarske pisateljice naredi resnično neobičajno, ni toliko njena vsebina, kot je njen izvirni slog: stavki, ki jih pisateljica niza, so esenca dogodkov, občutkov in prebliskov, iztisnjena iz življenja nekega otroštva, ki ga zaznamujejo tujina, cirkuško življenje, ekscentrična starša pa tudi negotovost, osamljenost in spodletele ljubezni. Nadvse prvobitni in tudi fragmentarni so, vendar ne preveč – iz njih bralec zlahka »zlepi« sicer razbito zgodbo nekega razbitega življenja. Ta je malce smešna, otroško naivna, krhka, a tudi okrutna in predvsem ganljiva. In osupljiva – šele z zamikom namreč dojamemo, koliko modrosti in razgaljene resničnosti, še vedno veljavne, je skrite v njej.

Če ste v rokah kdaj držali knjigo Olovka piše srcem (Svinčnik piše s srcem), si boste laže predstavljali učinek Aglajine pripovedi. In skoraj ne more biti naključje, da ta izbor otroških mnenj in definicij o različnih stvareh, ki je v Jugoslaviji nastal ravno v času Aglajine mladosti, nosi naslov, ki dobro opredeljuje tudi njeno knjigo. Seveda si pri vsem tem lahko predstavljamo, kako zahtevna naloga je prevod takšnega besedila; za slovenske bralce jo je odlično opravila Kristina Jurkovič.

Ekscentrična artistična točka, ki jo izvaja Aglajina mati Josephina Tanasa-Veteranyi in je eden od lajtmotivov romana Zakaj se otrok v polenti kuha.
 
Odlomki iz burlesk z Alexandrujem Veteranyijem, Aglajinim očetom, ki je po razpadu družine odšel v Južno Ameriko, kjer je uresničil svoje sanje, da bi delal v filmski umetnosti; v Argentini je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja precej popularen.
 
Insert iz predstave Sare Ostertag po romanu Zakaj se otrok v polenti kuha, ki je bila prikazana leta 2014 v dunajskem mladinskem gledališču Dschungel.
 
objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

16.07.2010

Štiri mesece po izidu Moški možgani tudi v slovenščini »

»Osebno sem prepričana, da lahko spoznavanje ustroja moških možganov tako moškim kot ženskam pomaga do večje bližine, sočutja in spoštovanja do nasprotnega spola. Tovrstno razumevanje utegne biti celo najpomembnejši dejavnik pri ustvarjanju resničnega ravnovesja med spoloma.« Takole zaključi dr. Louann Brizendine (na sliki) svojo drugo uspešnico, knjigo Moški možgani, ki jo je objavila pred štirimi meseci, štiri leta po Ženskih možganih, zelo uspešni knjigi tudi med slovenskimi bralkami in bralci.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

12.07.2010

V zbirki Živa preteklost izšel dnevnik Zdenka Rota »

Pri založbi Modrijan je pravkar izšla knjiga Leta izgubljene mladosti. Dnevnik 1942–1948. Dnevniški zapisi Zdenka Rota, rojenega leta 1925 v vasi Rakitna, zajemajo obdobje od julija 1942 do svetega večera 1948. Predgovor je napisal Peter Rot, Zdenkov brat, ki med drugim piše: »Razpad Jugoslavije in italijanska okupacija vasi nista obšli. Zdenkov dnevnik se začenja v nedeljo, 12. julija 1942. Takrat so partizani poskušali mobilizirati domače prebivalstvo: ›Vsi od 16. do 45. leta se morajo zglasiti popoldne ob pol šestih. Tako je bilo razglašeno po maši ob desetih.‹

objavljeno v rubriki: Izšlo je

03.06.2010

Latinska književnost »ab urbe condita« do konca rimske države »

Izšla je Contejeva Zgodovina latinske književnosti. Ljubitelji antike in antične književnosti, še posebej pa študentje klasične filologije, primerjalne književnosti, slovenščine, zgodovine, filozofije, prava in mnogih drugih usmeritev bodo veseli te zelo obsežne, a pregledne knjige, ki predstavlja latinsko književnost »ab urbe condita« do konca rimske države.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

03.06.2010

Dotik znanja – predstavitev knjige v Modrijanovi knjigarni »

»Inkluzija nikakor ni nekaj, česar bi se morali bati, ampak je lahko osvežitev za pedagoško prakso. Upravičen pa je lahko strah učitelja pred neznanimi zahtevami inkluzije. Zato je prav, da se z njimi seznani.« Tako pravi Roman Brvar v svoji knjigi DOTIK ZNANJA. Slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli, ki je pravkar izšla pri založbi Modrijan.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

01.06.2010

Največja predstava na Zemlji – nova Dawkinsova knjiga pravkar izšla »

Izšla je nova knjiga britanskega evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa Največja predstava na Zemlji. Čeprav se je z evolucijo ukvarjal že v mnogih prejšnjih knjigah, se nikjer ni posvečal pojmu kot takemu. Tokrat se je odločil, da napiše knjigo, posvečeno dokazovanju evolucije kot dejstva. Največja predstava na Zemlji je tako njegov osebni ›manjkajoči člen‹ in zapolnjuje morebitne še odprte vrzeli v njegovih znanih tezah. To mu je imenitno uspelo, spotoma pa – iz svoje kože pač ni mogel! – je še natrosil dovolj odgovorov in dokazov, s katerimi učinkovito zapre usta ›nasprotnikom znanosti in zanikovalcem zgodovine‹.

objavljeno v rubriki: Izšlo je