Novica

Simfonija v belem Adriane Lisboa, brazilske »pisateljice za sedanjost in prihodnost« – Bralec 107

10.03.2017

Brazilija je največja južnoameriška država – obsega 8,5 milijona kvadratnih kilometrov, kar je krepko čez 80 odstotkov površine Evrope, prebivalcev pa ima več kot 200 milijonov, kar je več, kot jih ima celotna Rusija. Jezik Brazilcev je portugalščina, in to je morda razlog, da je brazilska književnost pri nas med najmanj znanimi južnoameriškimi književnostmi, kljub temu da spada založništvo v Braziliji med deset najmočnejših na svetu. V slovenskem prevodu izide na leto manj luzofonskih del – knjig, napisanih v portugalščini –, kot je prstov na roki, v statistiki pa so zajeta celo skupaj z deli, prevedenimi iz španščine. Koliko izmed njih je potemtakem brazilskih?
Izbrati najboljše v širnem morju brazilske proze je zato za slovenskega založnika velik izziv. Prvi na seznamu brazilskih pisateljev, ki pride na misel največ bralcem, utegne res biti Paolo Coelho, saj spada med največ prevajane in najbolje prodajane brazilske avtorje, a vrh sodobnega brazilskega romanopisja predstavljajo čisto druga imena: pisatelji, kot so João Gilberto Noll, Milton Hatoum, João Almino, Bernardo Carvalho in Cristóvão Tezza, med pisateljicami pa je najbolj cenjena Adriana Lisboa.

Pri založbi Modrijan smo ta izziv sprejeli že pred leti, ko smo izdali prevoda romanov Bernarda Carvalha (Devet noči) in Cristóvãa Tezze (Večni sin). Tretje ime z gornjega seznama pa je Adriana Lisboa. Napisala je šest romanov, drugi, Simfonija v belem (Sinfonia em branco, 2001), pa je njeno prvo delo, ki je prevedeno v slovenščino. Za roman je leta 2003 prejela nagrado Joséja Saramaga, ki jo vsaki dve leti podeljujejo mladim luzofonskim avtorjem. Saramago, utemeljitelj nagrade in Nobelov nagrajenec, je Lisboo označil kot »pisateljico za sedanjost in prihodnost«, in imel je prav – Saramagovi nagradi se je pozneje pridružila še vrsta drugih nominacij in nagrad. Simfonija v belem je izšla v številnih drugih jezikih, lani tudi v hrvaščini.

Kar na prvih straneh romana Simfonija v belem bralec najprej opazi, je izbrušena pisava z občutkom za vsakovrstne odtenke, detajle in vzgibe, za katero začne slutiti nedoločno breme preteklosti. In res se skozi trezno in zadržano, a tudi precizno in poetično pripoved počasi razkriva zgodba, ki je mračna in brutalna, skrajno intimna in obenem družbeno pereča. V njenem središču so skrivnosti neke družine, nasilje, obdano z molkom, s prepovedjo besede ...

Roman je izšel v zbirki Bralec, prevedla ga je Katja Zakrajšek.

Argentinski režiser Eduardo Montes-Bradley je leta 2012 o pisateljici posnel dokumentarni film Lisboa.
 
objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

11.05.2010

Arzenik, očiščevalno sredstvo, orhitis, sifilis ... »

»Čeprav nam Slovar splošno priznanih resnic izvabi smeh že ob prvem listanju, lahko njegovo prodorno satiro ter bogato intertekstualnost zares razumemo šele tedaj, ko ga vidimo v kontekstu dobe in literarnega opusa njegovega avtorja.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

07.05.2010

Poklon zgodbam Alessandra Baricca  »

Pravkar je izšel roman Ta zgodba Alessandra Baricca. Kdor je prebral njegovi kratki deli Svila in Devetsto, obe v prevodu Maje Novak, seveda ne bo pomišljal: »Bariccu je s To zgodbo bralca spet uspelo očarati in mu s povsem klasičnimi romanesknimi prvinami (ljubezen, sovraštvo, vojna, smrt ...) ustvariti sveže, vendar morda v njegovem opusu najbolj zrelo besedilo, ki izstopa tudi iz morja prevladujočega, na mestu stopicajočega opisovanja brezizhodne sedanjosti izpod peres njegovih pisateljskih kolegov.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

21.04.2010

Zgodba o Tango je izšla! »

Slikanica In s Tango smo trije ni mogla iziti v primernejšem času.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

02.04.2010

Pripoved, ki je ne boste nikdar pozabili »

Izšla je knjiga Sonderkommando, eno najnovejših pričevanj o grozljivih izkušnjah iz Auschwitza. Pripoved Shloma Venezie, italijanskega Juda, rojenega v Solunu, je še posebej ganljiva, saj je edino zares izčrpno pričevanje preživelega sonderkommanda. Šele ob njem se namreč lahko zavemo, kako skrajno grozljiva je bila naloga mož, ki so morali na smrt obsojenim deportirancem pomagati pri slačenju in jih odpeljati do plinske celice, nato pa iz nje izvleči trupla in jih prenesti do krematorijskih peči. Skoraj vsi sonderkommandi, ki so, proti svoji volji, postali pomagači lastnih krvnikov, so umrli na enak način kot tisti, ki so jih pred tem sami pospremili v smrt.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

02.04.2010

Nova Veynova knjiga v slovenščini »

Francoski arheolog in zgodovinar Paul Veyne, ki bo 13. junija dopolnil 80 let, se slovenskim bralcem predstavlja s svojo predzadnjo knjigo Kako je naš svet postal krščanski, v kateri osvetljuje nadvse pomembno in usodno obdobje človeške zgodovine: četrto stoletje kot čas, ko je naš svet postal krščanski. To je knjiga, ki bo spremenila vaš odnos do krščanstva!

objavljeno v rubriki: Izšlo je