E-novice

Novica

Roman atenske pisateljice Amande Mihalopulu v letu, ko so Atene svetovna prestolnica knjige

25.06.2018

Septembra 2016, le nekaj ur po tistem, ko je tedanja generalna direktorica Unesca Irena Bokova razglasila Atene za svetovno prestolnico knjige 2018, je odjeknila vest, da zapira vrata še zadnja izmed knjigarn Elefterudakis. To je bila največja knjigarna v Grčiji, v osemnadstropni zgradbi na Univerzitetni ulici (Panepistimiu) v Atenah – če ste bili tam od sredine devetdesetih, je niste mogli spregledati – je ponujala več kot 200.000 naslovov, v grščini in drugih jezikih, prirejala je literarne dogodke, seveda je imela tudi kavarnico. Ustanovitelj knjigarne je bil Kostas Elefterudakis, svojo prvo knjigarno je odprl leta 1898 na trgu Sintagma. V zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja se je preselila na Nikisovo ulico, nedaleč od Sintagme, leta 1995 pa na ulico Panepistimiu. Samo v Atenah je bilo še več kot 20 knjigarn Elefterudakis. Družbo je – po 118 letih delovanja – zlomila kriza (’The Age of Discontent’ – Greek publishing through six years of austerity) zdaj družina vodi spletno knjigarno books.gr.

118 let Elefterudakisa, svetovna prestolnica knjige 2018, številka 118 v zbirki Bralec. To je le naključje, ni pa naključje, da je v tem letu, ko so v Atenah »knjige vsepovsod« (βιβλία παντού), izšel roman atenske pisateljice Amande Mihalopulu (naglasite: Mihalopúlu) Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico. Naj vas naslov ne preslepi: roman ni ne kriminalka ne srhljivka, in če boste to poletje letovali v Grčiji in obiskali tudi Atene, svetovno prestolnico knjige, ga vzemite s seboj – naj vam krajša čas na plaži, med vožnjo ali po dobri grški večerji – nato pa ga »pozabite« tam in si v kateri izmed atenskih knjigarn – na primer v knjigarni IANOS (Σταδίου) – kupite kakšno drugo knjigo.

Roman Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico je prevedla Klarisa Jovanović.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

25.03.2015

Brucknerjev Pridni sinko na voljo v slovenskem prevodu prej kot leto dni po izidu v Franciji »

Pascal Bruckner je francoski filozof, romanopisec, esejist in publicist, ki ga slovenskim bralcem ni treba več podrobno predstavljati. Leta 2004 je bil objavljen esej Nenehna vzhičenost. Esej o prisilni sreči – Bruckner je kmalu po izidu gostoval v Sloveniji – tri leta pozneje pa še roman Ljubezen do bližnjega. Pravkar pa je v Modrijanovi zbirki Poteze izšel prevod njegovega zadnjega romana Un bon filsPridni sinko, in to prej kot v letu dni po izidu v Franciji.
Pridni sinko ni običajen roman, »v literarnozvrstno rubriko roman,« pojasnjuje prevajalec Jaroslav Skrušný v spremni besedi, »ga je moč uvrstiti pravzaprav le pogojno, cum grano salis, s precej širokim pojmovanjem žanrskih zakonitosti romanopisja. Gre namreč za izrazito hibridno prozaistično formo, svojevrstno mešanico avtobiografske proze, temelječe na stvarnih, zgodovinsko preverljivih dejstvih, dogodkih, osebah in podatkih, in fikcijske, literarne naracije v najstrožjem smislu, ki je podvržena zakonitostim estetskega oblikovanja pripovednega toka.«
Brucknerjev roman je zgodba o pridnem sinku in hudobnem očetu. Oče, René Bruckner – umrl je leta 2012 star več kot 90 let – je bil nasilnež, avtoritarni patriarh, zadrt šovinist, goreč občudovalec Adolfa Hitlerja in zagrizen sovražnik Judov.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

04.03.2015

Kontaminirane pokrajine – presunljiva knjiga avstrijskega pisatelja Martina Pollacka o množičnih grobiščih »

Nekatere pokrajine, čeprav so še tako slikovite, za čudovito naravo skrivajo svojo grozljivo preteklost. Martin Pollack jim pravi ›kontaminirane pokrajine‹, saj so jih množični poboji, ki so se zgodili tam, za vedno zaznamovali. K raziskovanju množičnih pobojev in grobišč je avtorja gnala osebna, družinska nuja, vendar ne takšna, kot bi verjetno pričakovali – njegov sorodnik ni bil ena od žrtev, temveč storilec: Pollackov oče je bil pomemben gestapovski funkcionar in poveljnik specialne esesovske enote, ki je med vojno sejal smrt med begunci, ujetniki, civilnim prebivalstvom in Judi. Soočenje z zamolčanimi množičnimi poboji je zato zanj tudi soočenje s preteklostjo njegove družine in prav ta osebna zgodba, prepletena z obravnavo posameznih krajev, dodaja knjigi posebno presunljivost.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

26.02.2015

»Kakor da ne bi nikoli obstajala.« – Wiera Gran, lepotica, znamenita židovska (poljska) pevka in filmska igralka »

»Le kdo ne pozna znamenitega filma Romana Polanskega Pianist? Bilo je natanko pred desetimi leti, ko je slavni (in zdaj preganjani) režiser zanj dobil kar tri oskarje. Gre seveda za pretresljivo zgodbo o Władysławu Szpilmanu, židovskem igralcu klavirja, ki je po spletu naključij preživel grozote varšavskega geta. Adrien Brody, ki je dobil oskarja za vlogo pianista, je na odru v Los Angelesu s solzami v očeh čustveno dejal, da to nagrado posveča takrat že pokojnemu Władysławu Szpilmanu in njegovim izmučenim klavirskim prstom.
Toda v tem nesmrtnem filmu, ki ga Władysław Szpilman ni dočakal, umrl je namreč leta 2000, nekdo manjka. Manjka seveda Vera Gran, lepotica, znamenita židovska (poljska) pevka in filmska igralka. Starleta predvojne Poljske in varšavskega geta. Prav ona je namreč Szpilmana povabila, naj jo spremlja na klavirju v znameniti kavarni Sztuka sredi varšavskega geta, kamor niso prihajali le Židje, ampak tudi Poljaki z arijske strani zidu in kajpak Nemci.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

12.02.2015

»Sredi Dunaja sem Slovencem zgradil odličen šestnadstropni dom Korotan« – Za resnico do zadnjega diha »

Knjiga Za resnico do zadnjega diha govori o življenju in delu duhovnika in patra Ivana Tomažiča. Na Dunaju je pustil neizbrisen pečat s postavitvijo študentskega doma Korotan. Ko se je poslovil od njega, ga je predal celovški Mohorjevi družbi. Ta je s pogodbo zagotovila izpolnitev poslanstva, ki ga je določil Tomažič. Vse skupaj pa se je dramatično zapletlo, ko je celovška Mohorjeva družba začela dom prenavljati in ga v pretežni meri spremenila v hotel, septembra 2009 pa ga celo prodala slovenski državi po nerazumno visoki ceni.
Zapis življenjske zgodbe patra Tomažiča se je po besedah avtorice Jasne Kontler - Salamon porodil iz njegove želje po razkritju popolne resnice o Korotanu.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

12.02.2015

Prehajalec globoko pod navidezno dovolj preprostimi zgodbami prehaja svetove do roba vesolja in nazaj »

Prav prijetno zna biti, ko sedimo v domačem fotelju in beremo knjigo ali gledamo film ali dokumentarno oddajo o »mejnih področjih« – bodisi narave bodisi človekovega uma. Z varne distance so take teme zanimive, razburkajo duha in nas hkrati potolažijo (»Meni se kaj takega pač ne more zgoditi«).
Kaj pa, če se na vsem lepem, nič hudega sluteči, sami znajdemo v situaciji, v kateri stvari niso take, kot bi »morale« biti? Tako rekoč v »filmu«, ki gre čisto po svoje, scenarij pa so nam pozabili dostaviti? Če se je treba spopasti z dejstvom, da naše dojemanje treh dimenzij in petih čutov ne zadostuje za enajst dimenzij in kdove koliko bran, ki sestavljajo naše vesolje? Prehajalec globoko pod navidezno dovolj preprostimi zgodbami prehaja svetove do roba vesolja (če verjamete vanj) in nazaj, do posameznikovega notranjega univerzuma, ter nam spotoma razkriva morda presunljive, a vseeno precej vsakdanje »filme«, v katere smo vsak po svoje ujeti.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.