Novica

Roman Ubežni delci je izšel na rojstni dan kanadske pesnice in pisateljice Anne Michaels

17.04.2017

Ubežni delci (Fugitive Pieces, 1996) so prvi izmed dveh romanov kanadske pesnice Anne Michaels. Avtorica, rojena leta 1958 v Torontu v Kanadi, je predvsem pesnica; svoj pesniški prvenec, Težo pomaranč (The Weight of Oranges), je objavila leta 1986 in zanj prejela Commonwealthovo književno nagrado za dosežke na področju obeh Amerik, za drugo zbirko, Rudarjev ribnik (Miner's Pond, 1991), jo je nagradilo Združenje kanadskih književnikov. Zatem je napisala roman Ubežni delci in si mesto med najpomembnejšimi kanadskimi romanopisci pridobila že z nominacijo za prestižno nagrado Doris Giller, več kanadskim nagradam pa sta se pridružili še nagrada Orange (zdaj Baileysova nagrada) in Guardianova nagrada za roman. Leta 2009 je Michaels objavila drugi roman – Zimski svod (The Winter Vault).
Ubežni delci so bili, kot je zapisal kanadski novinar, esejist in urednik Robert Fulford, »deležni več mednarodne hvale kot katerikoli drug literarni prvenec pomembnega pisatelja v kanadski zgodovini«, prevedeni so v najmanj 20 tujih jezikov, od leta 2010 tudi v slovenščino. Roman se še danes uvršča na sezname najboljših v kanadskem pa tudi v angleškem romanopisju sploh. Avtorica, ki v prozi ni nič manj zgoščena, senzualna in imagistična kot v verzih, se v Ubežnih delcih loteva tem o moči spomina, izgubi, času in zgodovini, pa tudi o moči, neposrednosti in lepoti narave.

Anne Michaels se je rodila 15. aprila, druga slovenska izdaja njenega romana je izšla prav na njen rojstni dan. Roman je prevedla Teja Bivic.

 
Ubežni delci so literarna predloga istoimenskega filma, ki ga je leta 2007 posnel kanadski režiser Jeremy Podeswa. Film – slovenski kinematografi ga niso predvajali, na televiziji pa smo si ga lahko ogledali kot Razsute delce – smo si zapomnili predvsem po izjemni igri Radeta Šerbedžije v vlogi Athosa.
 
MATURA 2018
Državna predmetna komisija za slovenščino za splošno maturo je roman uvrstila v tematski sklop iz književnosti za izpit splošne mature iz slovenščine leta 2018.
objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

04.08.2010

Normalno prehranjevanje – kaj to pravzaprav pomeni? »

»Kdo so ›normalni‹ jedci? Ali jedo samo jedi iz solatnih barov in nakupujejo v trgovinah z zdravo prehrano, se odrekajo beli moki in preprostim ogljikovim hidratom? Ali lepo sedajo za mizo, da bi pojedli tri obroke dnevno, in si nikoli ne privoščijo prigrizkov? Ali res nikoli ne jedo preveč ali premalo? Je vsak človek, ki nima niti prevelike niti premajhne telesne teže, ›normalen‹ jedec? In kar je še najpomembnejše – kako to počnejo?«
Izšla je knjiga ameriške psihoterapevtke Karen R. Koenig Pravila, kako »normalno« jesti.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

29.07.2010

Globoko oseben prispevek k še nedokončani debati o Kočevarjih »

Izšla je avtobiografska pripoved Johna Tschinkla Zvonovi so umolknili. V njej pripoveduje o svojem otroštvu pred drugo svetovno vojno v Grčaricah. Nato se »vrne v preteklost« in skuša zajeti šest stoletij dolgo zgodovino nemške manjšine, ki je do zadnjega stoletja živela složno s slovensko večino; piše o rodovih obeh vej svoje družine, slovenske po materi in nemške po očetu.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

16.07.2010

Živali iz Gmajnice v slovenskem prevodu »

Kadar govorimo o klasični literaturi, redko omenjamo mladinsko književnost, in tudi literarnokritiško jo vse prevečkrat zapostavljamo. Književnosti za mlade bi bržkone moralo veljati več pozornosti ali najmanj toliko, kolikor je namenjamo knjigam za odrasle. Pred seboj ima namreč občutljivega bralca, ki si ustvarja bralsko podlago za vse življenje. In kakšna bo pri otrocih, ki odraščajo le ob knjigah s slabo izdelanimi značaji, preveč poenostavljenimi in naivnimi zgodbami, da o jeziku sploh ne zgubljamo besed?
Knjiga Živali iz Gmajnice (The Animals Of Farthing Wood) Colina Danna, ki je pravkar izšla, bi morala najti pot do slehernega mladega bralca. Prinesla mu bo nepozabno bralsko izkušnjo in se brez dvoma uvrstila na seznam najljubših knjig.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

16.07.2010

Ironični komentator, provokator in reformator »

Tako je slovenski umetnik in publicist Stane Jagodič v spremni besedi h knjigi Striporeki označil njenega avtorja, risarja Iztoka Sitarja, ki je petdeset pregovorov upodobil tako, da jih je prelil v stripovsko govorico. »V bistvu gre za rebuse, ki zahtevajo od bralca nekaj logike, čeprav dialogi in monologi nimajo globljega pomena kot na primer pri Sitarjevih vsebinsko zahtevnejših stripih in so zato razumljivi tudi širšemu krogu bralcev.«

objavljeno v rubriki: Izšlo je

16.07.2010

Štiri mesece po izidu Moški možgani tudi v slovenščini »

»Osebno sem prepričana, da lahko spoznavanje ustroja moških možganov tako moškim kot ženskam pomaga do večje bližine, sočutja in spoštovanja do nasprotnega spola. Tovrstno razumevanje utegne biti celo najpomembnejši dejavnik pri ustvarjanju resničnega ravnovesja med spoloma.« Takole zaključi dr. Louann Brizendine (na sliki) svojo drugo uspešnico, knjigo Moški možgani, ki jo je objavila pred štirimi meseci, štiri leta po Ženskih možganih, zelo uspešni knjigi tudi med slovenskimi bralkami in bralci.

objavljeno v rubriki: Izšlo je