Novica

Roman Ubežni delci je izšel na rojstni dan kanadske pesnice in pisateljice Anne Michaels

17.04.2017

Ubežni delci (Fugitive Pieces, 1996) so prvi izmed dveh romanov kanadske pesnice Anne Michaels. Avtorica, rojena leta 1958 v Torontu v Kanadi, je predvsem pesnica; svoj pesniški prvenec, Težo pomaranč (The Weight of Oranges), je objavila leta 1986 in zanj prejela Commonwealthovo književno nagrado za dosežke na področju obeh Amerik, za drugo zbirko, Rudarjev ribnik (Miner's Pond, 1991), jo je nagradilo Združenje kanadskih književnikov. Zatem je napisala roman Ubežni delci in si mesto med najpomembnejšimi kanadskimi romanopisci pridobila že z nominacijo za prestižno nagrado Doris Giller, več kanadskim nagradam pa sta se pridružili še nagrada Orange (zdaj Baileysova nagrada) in Guardianova nagrada za roman. Leta 2009 je Michaels objavila drugi roman – Zimski svod (The Winter Vault).
Ubežni delci so bili, kot je zapisal kanadski novinar, esejist in urednik Robert Fulford, »deležni več mednarodne hvale kot katerikoli drug literarni prvenec pomembnega pisatelja v kanadski zgodovini«, prevedeni so v najmanj 20 tujih jezikov, od leta 2010 tudi v slovenščino. Roman se še danes uvršča na sezname najboljših v kanadskem pa tudi v angleškem romanopisju sploh. Avtorica, ki v prozi ni nič manj zgoščena, senzualna in imagistična kot v verzih, se v Ubežnih delcih loteva tem o moči spomina, izgubi, času in zgodovini, pa tudi o moči, neposrednosti in lepoti narave.

Anne Michaels se je rodila 15. aprila, druga slovenska izdaja njenega romana je izšla prav na njen rojstni dan. Roman je prevedla Teja Bivic.

 
Ubežni delci so literarna predloga istoimenskega filma, ki ga je leta 2007 posnel kanadski režiser Jeremy Podeswa. Film – slovenski kinematografi ga niso predvajali, na televiziji pa smo si ga lahko ogledali kot Razsute delce – smo si zapomnili predvsem po izjemni igri Radeta Šerbedžije v vlogi Athosa.
 
MATURA 2018
Državna predmetna komisija za slovenščino za splošno maturo je roman uvrstila v tematski sklop iz književnosti za izpit splošne mature iz slovenščine leta 2018.
objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

21.09.2016

Takaši Hirajde: Pride mačka na obisk – prvi japonski roman v zbirki Bralec in prva japonska knjiga pri založbi Modrijan »

Če vas kdo vpraša za mnenje o sodobni japonski književnosti, ste najbrž – če je ne spremljate v katerem drugem jeziku ali ne znate japonsko – v precejšnji zadregi. Japonska književnost, tako klasična kakor sodobna, je pri nas slabo poznana in deli usodo še marsikatere druge književnosti, ki jo prevaja en sam ali kvečjemu dva, trije prevajalci. Najbolj znan sodobni norveški pisatelj je zato za slovenske bralce Jo Nesbø, finski Arto Paasilinna, turški Orhan Pamuk, japonski pa – kdo drug kot Haruki Murakami.

V zbirki Bralec je izšel prvi japonski roman, ki je hkrati prva iz japonščine prevedena knjiga pri Modrijanu na sploh. Odločitev, da izberemo prav roman Pride mačka na obisk, ki ga je napisal Takaši Hirajde, japonski pesnik in pisatelj Murakamijevih let, pravzaprav ni bila posebej tvegana.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

26.07.2016

Miruna, povest – »uradna« zgodovina in preverljiva stvarnost v pravljični razsežnosti zgodbe o Miruni »

Vsak, ki pobrska po preteklosti svoje rodbine, prej ali slej naleti na vsaj en dogodek, ki je prerastel v družinsko legendo. Ali takšna legenda, ki seveda ne more biti goli dogodek, saj se nanj prilepijo podtoni in nadpomeni, sooblikuje identiteto njenih članov? Vpliva na njihovo doživljanja sveta? In ali nekaj podobnega lahko velja tudi za zgodovinske dogodke?
Romunski pisatelj Bogdan Suceavă je legende, vaške in družinske, spoznaval v sedemdesetih letih, ko je kot otrok preživljal počitnice pri starih starših v Nucşoari, odmaknjeni vasici sredi Karpatov. Tako odmaknjeni in ekonomsko nerazviti, da jo je obšla celo Ceausescujeva kmetijska politika, ki je v petdesetih letih začela z modernizacijo oziroma kolektivizacijo romunskega podeželja. Živela je torej čisto samosvoje, »predmoderno« življenje.
Ljudsko izročilo je bilo tam zato dolgo živo in neokrnjeno, pripovedk in legend pa se je sčasoma nabralo toliko, da jih je Suceavă leta pozneje uporabil za osnovno tkivo dela Miruna, povest, kjer so se povezale v kompleksen mitološki svet.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

08.07.2016

Galimberti o ljubezni v sodobnem času, v družbi, katere tendenca je, da postavimo vse na ogled »

Med enim svojih obiskov v Ljubljani je italijanski filozof Umberto Galimberti dejal, da kdor bere filozofijo, ni bolan, le smisel išče. V njegovih knjigah, skoraj 40 jih je, išče smisel neznansko število bralcev. Vsaka nova knjiga, ki jo napiše, se nemudoma znajde na italijanskih lestvicah najbolj branih knjig. Zelo dobro so ga sprejeli tudi slovenski bralci: obe Galimbertijevi knjigi, ki sta bili prevedeni v slovenščino, Grozljivi gost: nihilizem in mladi ter Miti našega časa, sta bili razprodani in celo ponatisnjeni. Galimberti je že nekajkrat gostoval v Sloveniji, predaval je v napolnjenih dvoranah, zlasti z Grozljivim gostom pa je nagovoril tudi veliko mladih bralcev. Intervjuje je objavila večina resnejših slovenskih medijev, najnovejšega je mogoče prebrati v posebni poletni številki Mladine Intervju 2016.

Pravkar je v slovenskem prevodu izšla Galimbertijeva knjiga O ljubezni (Le cose dell' amore, 2004).

objavljeno v rubriki: Izšlo je

07.07.2016

Vojna po vojni zgodovinarke Mateje Ratej se bere kot odlično napisana, napeta kriminalka »

In medias res: knjiga zgodovinarke Mateje Ratej Vojna po vojni: Štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja se bere kot odlično napisana, napeta kriminalka! Tako začenja spremno besedo pesnik Boris A. Novak, ki ugotavlja, kako usodne so bile posledice prve svetovne vojne: šlo je za tektonski prelom, ki je v temelju zamajal skrajno konservativni, patriarhalni vrednostni sistem slovenskega podeželja. Na podlagi kazenskih spisov mariborskega Okrožnega sodišča, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor, je avtorica vzela pod drobnogled štiri družine v trenutku, ko je njihov vsakdan razklal zločin.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

06.07.2016

Bog kot zabloda Richarda Dawkinsa – nova izdaja, sveža preobleka, deset let pozneje »

S knjigo Bog kot zabloda (The God delusion, 2006) se je Richard Dawkins dozdevno najočitneje oddaljil od prevladujoče tematike svoje publicistike. A tak je bil le populistični vtis, ki so ga po izidu te knjige širili mediji in religijsko (pre)občutljivi krogi. Tudi recepcija slovenskega prevoda je tiste čase pokazala, da imamo v rokah ›protiversko‹ knjigo.
Deset let po prvem izidu zdaj knjiga ponovno prihaja med slovenske bralce, v prenovljeni in oblikovno osveženi izdaji. Bržkone bo marsikdo, čeprav je to knjigo že kdaj bral, ob ponovnem branju presenečeno spoznal, da drži v rokah poglobljeno in znanstveno podprto evolucionistično raziskavo o fenomenu religioznosti pri vrsti Homo sapiens: mestu in veljavi religioznosti v minulih dobah, še predvsem pa v sedanjosti, na začetku 21. stoletja, ko se zdi, da je neločljivo zvarjena s politično manipulabilnostjo in ideološko vse preveč zbratena z dejavniki kapitala in oblasti, vse preveč zlizana z logiko globalnega nasilja in terorja. Dawkins ne prizanaša s kritiko na račun religij, vendar ostaja zvest dosledni znanstveni perspektivi, s katere presoja učinkovanje religij na vedênje človeka.

objavljeno v rubriki: Izšlo je