Novica

»O, tudi knjige pišete?« Ja, jih. To počnem že večji del življenja. – Neil Jordan drugič v zbirki Bralec

24.03.2017

Ob imenu danes sedeminšestdesetletnega irskega pisatelja Neila Jordana občinstvo doma in po svetu najprej pomisli na njegove filmske stvaritve, in to ga kar malo jezi. Iz intervjuja za časopis The Herald ob izidu Utopljenega detektiva: »Ne vem, zakaj. Tisto minuto, ko sem začel delati filme, so ljudje popolnoma pozabili, da pišem knjige. Promocije knjig so prav čudne. Ljudje sprašujejo: ›O, tudi knjige pišete?‹ Ja, jih. To počnem že večji del življenja. Filme sem začel snemati zgolj po naključju.« A je pač tako, da so oskarji in srebrni medvedi (Jordan je prvega dobil za scenarij za Igro solz, drugega pa za režijo Mesarčka) odmevnejši od literarnih nagrad, čeprav ima Jordan tudi teh kar nekaj (med drugim za roman V koži drugega, ki je leta 2014 izšel v slovenskem prevodu prav v zbirki Bralec).

Nekaj stalnic obeh področij Jordanovega ustvarjanja: zanimanje za vprašanja odnosov v družini in družbi, za zgodovino (kar je njegova osnovna izobrazba), vedno je zraven vsaj za kanček mistike. Vse to najdemo tudi v romanu Utopljeni detektiv, ki na prvih straneh sicer obeta tisto, kar napoveduje naslov, prav kmalu pa se izkaže, da nikakor ni klasična detektivska zgodba. Avtor sam pravi, da je to knjiga o izdajstvu, ljubosumju, ki je nujen del ljubezni, o krivdi in samospraševanju. Sicer z napeto zgodbo, ali bolje, prepletom dveh – o detektivovem iskanju pred leti izginule deklice in o težavah v njegovem lastnem zakonu – polnim presenečenj in nepričakovanih zasukov, ki pa pritegne predvsem z značilno jordanovskim slogom pisanja: živahno (prvoosebno) pripovedjo, sproščenimi dialogi, natančno izrisanimi značaji, psihološko pronicljivostjo in nekakšno izmuzljivo skrivnostnostjo. Poleg tega je – kar je pri Jordanu tudi običajno – pomemben akter v zgodbi prizorišče dogajanja; tokrat to ni Irska, ampak neimenovano mesto v neimenovani vzhodnoevropski državi, kjer govorijo čudno jezikovno mešanico in se istovetijo s celotno vzhodnoevropsko kulturo.

Roman je prevedla Maja Kraigher.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

16.07.2010

Štiri mesece po izidu Moški možgani tudi v slovenščini »

»Osebno sem prepričana, da lahko spoznavanje ustroja moških možganov tako moškim kot ženskam pomaga do večje bližine, sočutja in spoštovanja do nasprotnega spola. Tovrstno razumevanje utegne biti celo najpomembnejši dejavnik pri ustvarjanju resničnega ravnovesja med spoloma.« Takole zaključi dr. Louann Brizendine (na sliki) svojo drugo uspešnico, knjigo Moški možgani, ki jo je objavila pred štirimi meseci, štiri leta po Ženskih možganih, zelo uspešni knjigi tudi med slovenskimi bralkami in bralci.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

12.07.2010

V zbirki Živa preteklost izšel dnevnik Zdenka Rota »

Pri založbi Modrijan je pravkar izšla knjiga Leta izgubljene mladosti. Dnevnik 1942–1948. Dnevniški zapisi Zdenka Rota, rojenega leta 1925 v vasi Rakitna, zajemajo obdobje od julija 1942 do svetega večera 1948. Predgovor je napisal Peter Rot, Zdenkov brat, ki med drugim piše: »Razpad Jugoslavije in italijanska okupacija vasi nista obšli. Zdenkov dnevnik se začenja v nedeljo, 12. julija 1942. Takrat so partizani poskušali mobilizirati domače prebivalstvo: ›Vsi od 16. do 45. leta se morajo zglasiti popoldne ob pol šestih. Tako je bilo razglašeno po maši ob desetih.‹

objavljeno v rubriki: Izšlo je

03.06.2010

Latinska književnost »ab urbe condita« do konca rimske države »

Izšla je Contejeva Zgodovina latinske književnosti. Ljubitelji antike in antične književnosti, še posebej pa študentje klasične filologije, primerjalne književnosti, slovenščine, zgodovine, filozofije, prava in mnogih drugih usmeritev bodo veseli te zelo obsežne, a pregledne knjige, ki predstavlja latinsko književnost »ab urbe condita« do konca rimske države.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

03.06.2010

Dotik znanja – predstavitev knjige v Modrijanovi knjigarni »

»Inkluzija nikakor ni nekaj, česar bi se morali bati, ampak je lahko osvežitev za pedagoško prakso. Upravičen pa je lahko strah učitelja pred neznanimi zahtevami inkluzije. Zato je prav, da se z njimi seznani.« Tako pravi Roman Brvar v svoji knjigi DOTIK ZNANJA. Slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli, ki je pravkar izšla pri založbi Modrijan.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

01.06.2010

Največja predstava na Zemlji – nova Dawkinsova knjiga pravkar izšla »

Izšla je nova knjiga britanskega evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa Največja predstava na Zemlji. Čeprav se je z evolucijo ukvarjal že v mnogih prejšnjih knjigah, se nikjer ni posvečal pojmu kot takemu. Tokrat se je odločil, da napiše knjigo, posvečeno dokazovanju evolucije kot dejstva. Največja predstava na Zemlji je tako njegov osebni ›manjkajoči člen‹ in zapolnjuje morebitne še odprte vrzeli v njegovih znanih tezah. To mu je imenitno uspelo, spotoma pa – iz svoje kože pač ni mogel! – je še natrosil dovolj odgovorov in dokazov, s katerimi učinkovito zapre usta ›nasprotnikom znanosti in zanikovalcem zgodovine‹.

objavljeno v rubriki: Izšlo je