E-novice

Novica

Nobeni drugi primabalerini na svetu ni uspelo ostati v središču pozornosti več kot šestdeset let

17.11.2017

Ime Maje Plisecke, mednarodno priznane prima ballerine assolute, je prav gotovo sinonim za beli, klasični balet 20. stoletja. Predvsem zavoljo le njej lastne magičnosti, ki jo je na odru pričarala z neverjetno plastičnostjo zgornjega dela telesa ter poetičnostjo rok, valujočih kot v vetru trepetajoča labodja krila. V primerjavi z mnogimi drugimi, morda še bolj gibalno nadarjenimi balerinami njenega časa, pa so Plisecko odlikovali še nevsakdanja osebna privlačnost, umetniška vsestranskost in radovednost, ustvarjalnost, drugačnost ter ne le sodobnost, marveč tudi le redkim dana predčasnost. Vse to je mogoče zaslutiti tudi iz besed velikega koreografa 20. stoletja Mauricea Béjarta, ki je o njej dejal: »Karkoli pleše, izžareva velikansko moč in senzualnost, še zlasti pa modernost.«
Njena nenadna smrt leta 2015 je ljubitelje baleta presenetila. Kako tudi ne, saj nobeni drugi primabalerini na svetu ni uspelo ostati v središču pozornosti več kot šestdeset let! Kritiki so še njene poznejše plesne interpretacije – denimo tisto v Boleru, ki ga je pri petdesetih plesala obdana s tridesetimi mladimi moškimi, ali tisto v sagi o nesrečni ljubezni Dama s psičkom pri šestdesetih – označevali kot »odo erotiki«. Kariero plesalke je uradno zaključila pri petinšestdesetih, a je ob petinsedemdesetletnici kar dvakrat odplesala svojega slavnega Umirajočega laboda ter debitirala v koreografiji Ave Maja, ki jo je posebej zanjo ustvaril Maurice Béjart. Zadnjo je na odru Bolšoj teatra plesala še na svoj osemdeseti rojstni dan.
O njej in njenem življenju se je veliko pisalo, a »resnico, čisto resnico«, kot je poudarila sama, je mogoče najti le v njenih knjigah. Že njena prva – Jaz, Maja Plisecka, pretresljiva, a hkrati slikovita in hudomušna intimna izpoved, je pravo odkritje ne le za poznavalce in ljubitelje baleta, ampak tudi za najširši krog bralcev. V njej spoznavamo odločno, vztrajno in naravnost trmoglavo pogumno osebo, ki ji je uspelo spisati bleščečo odrsko zgodbo v izjemno bogati zgodovini baletne umetnosti prejšnjega stoletja. Najprej v njeni, sovjetski deželi, krutem sistemu, ki ji je vse prej kot prizanašal in ji zapiral premnoga vrata, in nato še na Zahodu, kjer so jo častili in nagrajevali celo predsedniki in vladarji. Pripoved je sicer zasnovana kronološko, a se poglavja berejo kot povsem samostojne zgodbe, pričevanja in tudi kritični odzivi na čas, v katerem je živela ta izvirna, razmišljujoča in pisateljsko nadarjena avtorica (čeravno v uvodu precej ironično priznava, »da pisateljsko pero ni za praznoglave balerine«).

Imela sem srečo, da sem lahko kot rosno mlada baletna navdušenka občudovala njene fantastične kreacije v moskovskem Bolšoj teatru. Neskončno hvaležna sem, da sem jo kot plesna novinarka in prevajalka spoznala tudi osebno ob njenem obisku v Sloveniji (takrat, leta 2009, se je tu mudila z možem, skladateljem Rodionom Ščedrinom, na povabilo Slovenske filharmonije). Ko se mi je podpisala v izvod svoje prve knjige, sem ji obljubila, da bo prevedena tudi v slovenščino. Čeprav ji prevoda žal ne bom več mogla vročiti, sem nadvse vesela, da sem lahko izpolnila dano ji obljubo. Prepričana sem, da bo življenjska izpoved hudomušne, zvedave, včasih tudi malce nenavadno razmišljajoče in »muhaste« baletne dive Maje Plisecke pritegnila tudi slovenske bralce.

Nataša Jelić

Maja Plisecka

Jaz, Maja Plisecka

Maja Plisecka se je rodila 20. novembra 1925; umrla je 2. maja 2015.
 
objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

08.09.2010

Roman o ljudeh, »ki so hoteli samo živeti« »

Danes je pri naši založbi izšel deveti roman Draga Jančarja – To noč sem jo videl. To je roman o ljudeh, »ki so hoteli samo živeti«, in sicer v za to najbolj neprimernem času, v obdobju okrutne vojne. »Nenavadna ljubezenska zgodba o pristni, spontani, izraziti ljubezni do življenja, v katero poseže prisilna, nenaravna, neubranljiva smrt. Eros-Thanatos v sicer velikokrat videni, a obenem vselej novi, presunljivi podobi,« je med drugim zapisal dr. Tomo Virk, esejist, publicist in prevajalec ter redni profesor na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski filozofski fakulteti, ki je imel priložnost novi Jančarjev roman prebrati že pred izidom. Njegovo oceno lahko preberete v današnji, 12. številki Pogledov, v kateri je objavljen tudi veliki intervju z Dragom Jančarjem, ki ga je zapisala Ženja Leiler.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

19.08.2010

Najboljši priročnik za vse nabiralce in jedce gob »

Če kot nabiralci in jedci gob prisegate edinole na tole vrsto, ki jo prikazuje slika, potem ga res ne potrebujete. Dobri stari poletni jurček s fino žametno usnjato rjavo kožico na klobuku in čvrstim, blago dišečim belim mesom – ne, pri njem res ne more biti pomote!
Toda v slovenskih gozdovih in na travnikih raste skoraj 3000 vrst gob. V knjigi Slovenski gobarski vodnik, ki ima vse, kar mora vsebovati dober gobarski priročnik, jih je opisanih 262.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

11.05.2010

Arzenik, očiščevalno sredstvo, orhitis, sifilis ... »

»Čeprav nam Slovar splošno priznanih resnic izvabi smeh že ob prvem listanju, lahko njegovo prodorno satiro ter bogato intertekstualnost zares razumemo šele tedaj, ko ga vidimo v kontekstu dobe in literarnega opusa njegovega avtorja.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

07.05.2010

Poklon zgodbam Alessandra Baricca  »

Pravkar je izšel roman Ta zgodba Alessandra Baricca. Kdor je prebral njegovi kratki deli Svila in Devetsto, obe v prevodu Maje Novak, seveda ne bo pomišljal: »Bariccu je s To zgodbo bralca spet uspelo očarati in mu s povsem klasičnimi romanesknimi prvinami (ljubezen, sovraštvo, vojna, smrt ...) ustvariti sveže, vendar morda v njegovem opusu najbolj zrelo besedilo, ki izstopa tudi iz morja prevladujočega, na mestu stopicajočega opisovanja brezizhodne sedanjosti izpod peres njegovih pisateljskih kolegov.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

21.04.2010

Zgodba o Tango je izšla! »

Slikanica In s Tango smo trije ni mogla iziti v primernejšem času.

objavljeno v rubriki: Izšlo je